. . . a joj, gorje, ne bo se vrnil več!
. . .
Kako napišem stavek z miselno vsebino?
Tako, da zapišem propozicijo stavka?
Kako zapišem stavek s propozicijo?
Tako, da napišem miselno vsebino stavka?
Kaj, če stavek napišem, ne pa zapišem?
Zapišem propozicijo, miselne vsebine pa ne napišem?
Če pa miselno vsebino napišem, propozicije ne zapišem, ker napišem, ne pa zapišem stavek?
Kdaj stavek napišem in napišem?
Ko ga zapišem ter zapišem?
Takrat propozicije ne napišem, temveč zapišem, saj zapišem in zapišem miselno vsebino?
Kdaj torej stavek zapišem, ker ga zapišem?
Ko napišem ter napišem propozicijo, miselna vsebina pa »ni« propozicijo, saj jo napišem, marveč zapišem?
Kaj sem napisal?
Stavek, ker ga nisem napisal, zapisal pa sem miselno vsebino, saj sem napisal propozicijo?
Sem stavek napisal takrat, ne pa tedaj, ali sem tedaj, ne pa takrat zapisal stavek?
Kaj sem zapisal?
Miselno vsebino, ki je nisem napisal in napisal, pač pa napisal?
Tako sem se zmotil, da tedaj ter takrat stavka nisem zapisal, ne napisal, ker nisem takrat, ne pa tedaj zapisal ničesar, razen propozicijo stavka?
Se nisem zmotil tako, da sem tedaj, pa takrat stavek napisal in »napisal«, saj nisem tedaj, ampak takrat zapisal njegovo miselno vsebino, ki je nisem »napisal« ?
Kje sem se zmotil, če nisem takrat, ampak tedaj napisal propozicijo stavka, ki sem jo »napisal«, ker sem tedaj stavek zapisal ter zapisal, takrat pa sem napisal in napisal stavek?
Kaj sem torej zapisal, če nisem napisal ničesar, mimo tega, kar sem zapisal ter zapisal, in kaj sem napisal, če sem napisal ter napisal, saj nisem ničesar zapisal?
Kaj sem napisal na robu meje, ki nima drugega brega, kaj pa na meji, ki nima zunanjega roba?
Kaj sem zapisal na bregu meje, ki nima notranjega brega, in kaj na meji, ki nima zunanjega brega?
Meja je prestopna, ker ni prehodna, ima pa samo rob, ki je le »eden«, saj premore en sam breg, ki je rob, ker je meja prehodna ter neprestopna?
Kaj sem napisal na bregu meje, ki nima nobenega brega, kaj pa na njenem robu, saj meja nima ne brega ne roba?
»…Ničesar…«, ker sem prestopil ’mejo’ ?
Meja je zunaj, temveč je ni, saj eksistira in biva, ’meja’ pa je, ker znotraj ni eksistence, saj bivanje ne eksistira?
Če ne preidem meje, ki je ni znotraj, ’meja’ »ni« ’meja’, ter meja ni ’meja’ , če jo prestopim, ker meje »ni« zunaj?
Kaj je na koncu neskončne ’meje’ , ki nima začetka, če meja ne zmore ne brega ne roba, kako pa začnem na meji brez konca, saj ’meja’ ne premore nobenega brega in nobenega roba?
Z drugo besedo, kaj je na koncu neskončnosti, če regressus ad infinitum preidem z limito, ter kaj je na začetku regresa, ki se nikjer ne začne, če brez limite prestopim mejo in ’mejo’ ?
Meja je zunaj, ’meja’ pa znotraj, saj nima strani ter vendarle je, ker ne eksistira ne biva?
Tudi meja »je« ’meja’ in biva ter eksistira, saj je med bivanjem in eksistenco ni?
Kaj je na koncu večnega časa, če izstopim iz bivanja, ker sem prestopil prehodno mejo, ki ni prestopna?
Če izstopim iz večnega trenutka, saj dosežem ’mejo’, ki nima strani (kjer sta ’Predmet’ ter Temelj), prispem na začetek neskončnosti, ki se nikjer ne začne?
Za to sem se tudi odločil, ker imam možgane v kadi in sem veren; torej sem avtonomen, saj verjamem v regres brez konca, ne pa v Boga (boga)?
Se nisem odločil bolje, ker nisem religiozen, saj ne verjamem v boga ne v Boga, sem pa avtonomen, ker verjamem v regres, ki nima začetka?
V primeru brez limite sem se zmotil tako, da imam prav?
V primeru z limito pa imam vedno prav, saj imam možgane v kadi?
Kot zmerni optimist torej verjamem Gaussu ter v njegovo krivuljo, zato pa v Prihodnost (ne v bodočnost), ker je vsakdo svoje sreče kovač, saj »smo«, ker verjamemo in vemo, ne pa vemo (subjekt ter situacija)?
Srečno, Damjan Ograjenšek, filozof.