Kot vse doslej, pisano za prihodnost, za tiste, ki se jih spominjam.
Popravljam tiskarskega škrata!
Kantova metafizika je takšna, da so njegove kategorije vrojene?
Kot takšne so a priori in so apodiktične?
So metafizične ter dosežejo izkustvo prek transcendentalne sheme, ki je čas (je čist in čuten – a priori ter a posteriori), kot transcendentalne (najdem jih v izkušnji, kjer so sami pojavi)?
Od kod torej čas?
Ker je ‘stvar’, ki ni kategorija?
Te so a priori, kot apriorna čutnost (čas in prostor)?
Od kod ‘stvar’, ki ni vzrok, ter od kod vzrok pri Humu, ki je Kanta prebudil iz dogmatičnega sna?
Kant ni dogmatik, saj ni skeptik?
Je Hume dogmatik?
Se krogli po trku odbijeta ali ne?
Po Humu (filozofu) je to mogoče, ker tega v zdravem razumu kot filozof ne verjame?
Je to mogoče danes pri znanstveniku?
Če znanstvenik ni človek?
Prvi je lahko le religiozni človek, ki verjame v Boga, ateist pa je sam Bog, tega pa ne verjame?
Kot filozof je Hume skeptik, dokler ne gre za res?
Tedaj pa verjame v zdravi razum?
Tudi znanstvenik je skeptik (nedokončana indukcija), kolikor ni človek, kot človek pa je v vsakdanjem življenju dogmatik?
Kant ni skeptik?
Kot filozof ni dogmatik, kot človek z zdravim razumom pa verjame v Boga (ateist je religiozen, saj v Boga ne verjame)?
Ta je za filozofa regulativna ideja, ki je napol objektivna, ker je popolnoma prazna?
Hume kot filozof torej ni dogmatik, kot vsakdanji človek pa se na vzročnost navadi v izkustvu?
Kantova izkušnja pa je objektivno realna, saj je transcendentalno idealna, ker Kant ni dogmatik, se pa kot filozof ni navadil na Huma?
Ni dogmatik, Humu pa ne verjame?
Tudi Hume ni dogmatik, ne verjame pa Kantu (načelno)?
Hume ni dogmatik – v vsakdanjem življenju ne verjame v svojo filozofijo?
Je Kant v zdravem razumu fenomenalen, na drugi strani izkustva pa noumenalen?
Kot človek (ki se pojavi) se Kant spozna; kot filozof, ki je človek, pa se pozna (z mejnim pojmom, ki je povsem prazen z nedostopnim predmetom, spozna in pozna Huma)?
Z zdravim razumom Kant ne spozna Huma, ki pozna Kanta kot filozof, ne pa v vsakdanjem življenju?
Tam ga spozna, Kant pa se spozna v zdravem razumu, saj pozna filozofa?
Se ni Hume, ki nima ‘stvari’, pozna pa filozofa, na Kanta navadil v izkušnji?
Kant ‘stvar’ ima, ker pozna Huma z zdravim razumom, se pa na čarovnije ne spozna?
Ni Hume razcepljen tako, da se pozna kot filozof, saj se spozna, kot religiozni človek pa se spozna, marveč pozna?
Kant je razcepljen tako, da je kot človek iz te strani mejnega pojma na pol objektiven, kot filozof pa pozna Huma, sebe pa ne pozna?
Hume čarovnij ne pozna, pozna pa Kanta z njegovo ‘stvarjo’, ker Kant čarovnij ne razume, pozna pa Huma, ki nima ‘stvari’ ?
Kant pozna Huma, spozna pa ‘Kanta’, Hume spozna Kanta, ‘Huma’ pa ne spozna?
Možgane imam v kadi, saj sem veren; sem filozof (v Boga ne verjamem), nisem pa znanstvenik?
Tudi možgani tega so v kadi, ni pa filozof, saj ni človek, kot človek pa je lahko samo religiozen?
Kot filozof verjamem v ‘Predmet’ (ta je Temelj), ker nisem religiozen, ampak veren?
Znanstvenik verjame v predmet, kot religiozni človek pa v temelj (ki ni ‘predmet’), saj ni veren?
Če dosežem konec regressuma ad infinitum z limito, sem vedno na prvi ograji (kot plankar), ker nisem ne znanstvenik ne filozof, stojim pa na mestu, saj potujem v neskončnost?
Če pa imam (kot prejšnji) možgane v kadi, sem filozof, ker (potencialno) prispem na začetek, ki se nikjer ne začne, brez limite?
Ko mi plankar pove, kako pride z limito, vem, kam prispem brez limite, saj mu takrat rečem, kam doseže z limito, tedaj pa to ve?
Takrat pa mi plankar pravi, kam z limito prispe, ker tedaj vem, kako dosežem brez nje?
Mi ne pove takrat, sam pa njemu tedaj, saj mu rečem takrat, plankar pa meni tedaj?
Pravi mi takrat tedaj, ker mi pove tedaj takrat, vem pa takrat ter ne tedaj, saj vem tedaj, ne pa takrat?
Tako mu tudi rečem: tedaj takrat in takrat tedaj, ve pa samo tedaj ter le takrat?
Oba sva se odločila iracionalno, toda sam bolje vem, ker imam boljšo moralo?
Niso ‘profesorji’ filozofije ubili Kierkegaarda s paragrafi, saj so se kot plankarji vrgli na njegovo filozofijo kot znanstveniki?
Damjan Ograjenšek, filozof