Ne hrast ne hrošč ga ne pozna, človek ni krona sveta?
Ali deveta dežela res je?
Zavest je strukturirana kot govorica?
Govorim z besedami, ki tvorijo jezik?
Jezik zavesti ni govorica: beseda govorice nima jezika, beseda jezika pa ne govori?
Beseda zavesti torej ni jezik: beseda jezika nima govorice, beseda govorice pa ni znak jezika?
Beseda je znak in jezik zavesti ni govorica?
Znak je beseda ter govorica zavesti ni jezik?
Jezik ni govorica, ker brez jezika ne morem govoriti, govorica pa ni jezik, saj brez govorice nimam besede?
Takrat imam zavest: jezik je sestavljen iz besed, ki so znaki, ker ne govorim?
Tedaj zavest imam: govorim brez jezika, saj brez govorice nimam jezika?
Takrat so torej besede znaki, nimam pa govorice, tedaj pa govorica sestoji iz znakov, ki so besede, ker brez jezika ne morem govoriti?
Rečem z jezikom, tega pa ne povem?
Govorim takrat tole:
Znak se determinira tako, da se negira?
Ni isti, saj je enak, enak pa je, ker je isti?
Negira se tako, da se determinira?
Kaj torej povem z govorico, če tega ne rečem?
Kdaj govorim tedaj, če ne govorim takrat?
Beseda je ista, saj je znak, ker je enaka, saj ni znak?
Znak je znak, ker ni enak, saj je isti, ker je beseda?
Če ne govorim tedaj, kdaj govorim takrat?
Se beseda negira, saj se determinira, ker je znak, je pa ista, saj ni enaka?
Znak je beseda, ki se determinira, ker se negira, saj je enaka in ista?
Če nimam jezika, nimam znaka, če nimam besede, nimam govorice?
Ni jezik razcepljen tako, da imam besedo, govorica pa tako, da imam jezik?
Beseda je znak, znak pa beseda?
Znak je beseda, beseda pa znak?
Kaj torej povem z jezikom, če rečem z besedo, ker govorim z znakom?
Kaj govorim z besedo, če tega ne rečem, temveč ne govorim z znakom, ampak povem z govorico?
Da je deveta dežela, saj imam znak, ker imam kratko ter malo besedo (ta ni znak, jezik pa je govorica, saj znak ni beseda)?
Da devete dežele ni, imam pa besedo, znaka pa kratko in malo nimam (ta ni beseda, govorica pa ni jezik – beseda je ista, ker je enaka)?
Zavest je strukturirana kot govorica, saj je beseda znak, ki sestoji iz označevalca ter označenega, znak pa označuje označeno onstran zavesti, ker znak ni beseda?
Ni znak beseda, beseda pa ni znak, saj beseda označi označeno zunaj zavesti in zavest ni strukturirana kot jezik (beseda je znak, znak je enak ter isti, ni pa beseda)?
Jezik torej nima besede, govorica, ki govori, pa je brez jezika?
Kaj tedaj reče govorica z znakom, to pa pove takrat brez besede?
Tudi govorica je jezik, nima pa znaka, jezik pa govori brez besede?
Kaj pove takrat jezik z besedo, to pa tedaj reče brez znaka?
Isto kot govorica, ki je enaka kot jezik, ker ni govorica?
Ni jezik takrat tedaj govorica, ta pa tedaj takrat ni tedaj (je enaka in ista)?
Takrat reče jezik z znakom, ki je tedaj beseda, da deveta dežela kratko ter malo je, na drugi strani zavesti pa ni nobene dežele?
Tedaj pa govorica, ki tedaj ni govorica, ni pa takrat, pravi, marveč reče, da je zunaj zavesti dežela, saj sem objektivno realen, nisem pa objektiven?
Z drugo besedo:
Subjekt je objektiven, ker ni odvisen od objekta, saj je objektiven, ni pa subjektiven?
Damjan Ograjenšek, filozof