Komu zvoni?

Poj nam, zapoj nam o naši deželi, da nam nje sonce, nje zdravje zasije . . .    

                                                                                                            Srečko Kosovel, Balada

Mi ponoči ob pol dveh zvoni subjektivno ali objektivno realno?

Mi zjutraj in popoldan ob sedmih zvoni objektivno ali subjektivno resnično?

Zvoni mi notranje, pa mislim, da je objektivno realno?

Mi zvoni objektivno resnično, pa mislim, da je notranje?

Zvonca ni v zavesti?

Pravljica je realna?

Zvoni mi z druge strani?

Resnična je Pravljica?

Zvonec je objektivno realen, ker je resničen?

Zvonec je objektivno resničen, saj je realen?

Ni onstran ničesar?

Vesolje se širi, ker nikamor ne gre?

Kaj je na drugi strani?

Ne nič, ki je: ta je na tej strani?

Ne ‘nič’, ki ga ni: ta je na drugi strani?

Na drugi strani, ki je ni, je ‘nič, ki nima biti’ ?

Meja nima druge strani?

Tam ni ničesar, razen ‘Predmet’ ?

Njegova bit je ‘nič, ki nima biti’ ?

n+1 kot zadnji člen, ki nima konca?

n+1 kot zadnji člen konca, ki se nikoli ne konča?

Veliki pok?

Ta se konča s ‘Predmetom’ ?

Začne se s Temeljem?

Saj se konča na koncu?

S Temeljem, ker se začne s ‘Predmetom’ ?

Na začetku ni ničesar: razen Temelj?

Ta je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je na koncu, saj je Temelj?

Časa ni, ker je prostor?

Tudi tega ne, saj je čas?

Prostor biva, ker čas eksistira?

Čas je prostor, saj biva?

Ta je čas, ker eksistira?

Prostora ni, saj »je« čas?

Tudi časa »ni«, ker je prostor?

Čas druge strani nima, saj je prostor?

Na drugi strani časa ni ničesar?

Razen »čas«, ki je prostor?

Je prostor tu, ker je čas?

Čas je tu?

Ni ga mimo prostora?

Veliki pok se začne povsod ter nikjer?

Nikjer v času in povsod v prostoru?

Povsod v času ter nikjer v prostoru?

Časa ni v prostoru, saj je prostor?

Prostor druge strani nima, ker je čas?

Prostor je povsod, saj je čas?

Povsod je čas, ker je prostor?

Veliki pok je od nekdaj?

Saj ni časa?

Tudi prostor je od nekdaj?

Ker je čas?

Se veliki pok začne povsod v prostoru?

Saj prostora ni?

Čas je prostor, ta pa čas?

Le, da prostor »je«, ker je čas?

Tudi čas je »prostor«, saj ni časa?

Prostor je na drugi strani časa, čas onstran prostora?

Vmes je meja, ki druge strani nima?

Tam je ‘Predmet’ ?

Čas je na hrbtu »časa«, ker onstran prostora ničesar ni?

‘Tam’ je Temelj?

Zunaj časa ni ničesar?

Razen »prostor«, ki ima hrbet?

Tam je čas?

Če meja je, saj je prestopna, ni prehodna?

Če je prehodna, ker ni prestopna, meje ni?

Meja je, saj je ni?

Ni je, ker je?

Kako preidem mejo, ki je ni, saj je?

Kako prestopim mejo, ki je, ker je ni?

Prostor je čas, čas pa prostor?

Med njima meje ni?

Čas »eksistira« v prostoru, saj je »čas« ?

Tudi prostor se časi, ker je »prostor« ?

Med njima meja je, saj je ni?

Moj svet je zavest?

So meje jezika meje sveta?

Rečem ‘Diferance’, zapišem ‘Diference’ ?

Med njima meje ni?

Povem oboje: eno pravim, drugo rečem (eno rečem, drugo pravim)?

Zapišem mejo?

‘Diferance’ povem?

Zapišem ‘Diference’ ?

Povem mejo, ki je med življenjem in smrtjo?

Meja ima le eno stran, ker na drugem bregu ni ničesar?

Smrti ni?

Komu zvoni?

Kamen biva, saj ne eksistira?

Zavest je organon?

Kako naj sicer eksistiram, ker me »ni« ?

Sem onstran meje, kjer je rob?

Meja ima le en breg?

»Sem« na robu?

Meja ima le en rob, ki »je« breg?

Tam je Temelj?

»»Ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

Saj povem, kar rečem?

Temelja »»ne vidim«« ?

Pravim ‘Predmet’, ker rečem Temelj?

Temelj pravim, rečem ‘Predmet’ ?

Vmes je meja?

Ne povem ničesar?

Kaj »vidi« Wittgenstein?

Ne more govoriti, saj mora molčati?

Mejo prestopi, ker odvrže lestev?

Heidegger meje ne preide?

Kaj mu z druge strani z neslišnim glasom pravi Drugi?

Kar pove?

Kaj reče?

Kar torej pravi, saj pove?

Kaj pove?

Kar reče, ker pravi?

Kar pravi, saj reče?

Drugi pove o filozofu, da ta eksistira ter biva, ker biva, saj eksistira?

Mislec biti za nobeno ceno ne prestopi meje?

Meja ima rob, ki je breg: druge strani nima?

Za Pastirja ni prehodna?

Heidegger jo prestopa neprestano?

Posluša vest, ker na drugi strani ničesar ni?

Tudi dr. Lacan zablodi?

Dežela je tako velika, da je majhna za človeka, ki hodi bos?

Lahko presežemo, kar »vidi« Wittgenstein v Traktatu ?

V svojem času filozof ne »vidi« ‘meje’ ?

Ta je meja, ki ni ‘meja’ ?

Ta ni meja, ki »je« meja?

Na drugi strani »»ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

Moram govoriti, saj ne smem molčati?

Temelj je ‘Predmet’, ker »»ne vidim«« niti prvega?

                                                                          Damjan Ograjenšek, filozof

Kako naj vas ločim od žnidarjev in šnajderjev?

. . . ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta . . .

                                                                                                 France Prešern

Nobena prazna množica ne vsebuje elementov.

Sleherna prazna množica je neprava podmnožica vsaki neprazni množici.

Sleherna neprazna množica je prava množica.

Vsaka prava podmnožica je delna množica sleherni pravi množici.

Pravi množici A in B sta enaki (A = B), če je A podmnožica B ter B podmnožica A.

Tedaj je B prazna množica A in A je neprava podmnožica B.

V tem primeru je A # B = A ter B # A = B in A # B = B ter B # A = A (# = unija) .

Vsaka prava množica je lastna neprava podmnožica.

Sleherna neprazna množica je lastna prazna množica.

Vsaka prazna množica je neprava podmnožica sleherni pravi množici.

Če je vsaka prava množica lastna neprava podmnožica kot svoja prazna množica, je sleherna množica 0, ki je prazna množica, lastna prava množica kot svoja neprazna množica.

Ni prave množice, če ni njene prazne množice.

Ni množice 0, če ni njene neprazne množice.

Neprazna množica je prava natanko tedaj, ko je lastna prazna podmnožica.

Množica 0 je prazna točno takrat, ko je lastna neprazna množica.

Sleherna prazna množica nima elementov, če je lastna množica 0.

Natanko tedaj ni prazna kot lastna prava množica.

Vsaka prava množica ni prazna, če je lastna neprazna množica.

Točno takrat je prazna kot lastna neprava podmnožica.

Če velja A = B, velja A # B ; element x je element množice A ali množice B.

Tedaj je množica A # B univerzalna množica U.

Element x je element množice A # B točno takrat, ko je element množice U.

Tedaj je element množice A natanko takrat, ko je element množice B: element množice B pa je točno tedaj, ko je element množice A.

Tedaj in le takrat velja, da je A enako kot B, ki je isto kot A.

Če je torej množica A podmnožica univerzalne množice U, elementi iz množice U, ki niso v množici A, sestavljajo komplement množice A glede na univerzalno množico U.

Komplement množice A označimo z A’ ter preberemo: komplement množice A.

A’ = {x; (x € U) ^ (x € A)} – za vsak x velja, da je element množice U in da ni element množice A.

Z drugo besedo.

Če gledam le podmnožice dane univerzalne množice U, je komplement (glede na množico U) Ac podmnožice A ˛ U množica, ki vsebuje natanko tiste elemente iz U, ki jih ne vsebuje množica A.

U = {1, 2, 3, 4, 5, 6}

A = {1, 2, 3,}

Komplement množice A glede na množico U je Ac = {4, 5, 6}.

Če je X univerzalna množica, velja:

Xc = 0 , 0c = X

(Ac)c = A

Ac / A = 0 , Ac # A = X

Kako zapišem množico lihih naravnih števil L ter množico sodih naravnih števil S?

a) L = {x; x = 2n – 1 ^ n € N}

b) S = {x; x = 2n ^ n € N}

Teorijo množic je razvil Georg Cantor (1845 – 1918) med letoma 1874 in 1897.

Množico je definiral kot dobro ločljivo vez, ki poveže v celoto predmete (elemente).

(Kant bi dejal: predmete notranjega ter pojave zunanjega izkustva.

(V notranji izkušnji, kjer ni pojavov, se pojavijo pojavi kot predmeti. V zunanjem izkustvu, kjer ni predmetov, se predmeti pojavijo kot pojavi. Predmeti so pojavi natanko tedaj, ko so pojavi predmeti. Prvi so isti kot drugi, ki so enaki kot prvi, in vice versa.

So meje mojega sveta meje moje zavesti?

V svetu vse nosi vse?

Je zavest organon?)).

Uvedel je pojem moči množice.

Končni množici imata isto moč natančno takrat, ko imata enako število elementov.

Od tod končna množica ter njena prava podmnožica nimata iste moči.

Enako moč kot njena prava podmnožica pa lahko ima neskončna množica.

Množica naravnih števil in množica sodih števil imata enako moč, čeprav so soda števila prava delna množica naravnih števil.

Tudi lihih števil je toliko kot sodih.

Od tod so liha števila prava delna množica naravnih števil.

Vse tri množice so neskončne.

Danes pridem do konca neskončnosti z limito, ker se lahko zadnji poljubno približam?

Kaj je na koncu?

Resnica.

Pot do resnice je sama resnica?

Nima ne začetka ne konca?

Konec vključuje pot, pot pa začetek?

Determinacija je negacija, negacija determinacija?

Na koncu je začetek, saj je na začetku konec?

Na koncu je smrt, na začetku življenje?

Ni na koncu ničesar?

‘Predmet’ ?

Na začetku je Temelj, ker je tam ‘Predmet’ ?

Ničesar ni na začetku?

Ne.

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj.

Nista ne v času ne v prostoru.

Je ‘Predmet’ na koncu časa, Temelj pa na začetku prostora, ter vice versa?

Čas poti nima konca, njen prostor nima začetka . . . ?

Znanstvenik ni filozof, saj ne vidi do konca?

Do kod vidi danes filozof, ki ni znanstvenik?

Verjame v ‘Predmet’, ker »»ne vidi«« Temelja?

Tudi tega »»ne vidi«« , saj ni religiozen?

Je množica lihih števil komplement množice sodih števil glede na množico naravnih števil?

Množica naravnih števil nima konca, ker je množica sodih števil komplement množice lihih števil glede na začetek množice naravnih števil?

Da.

Množica naravnih števil je unija množice sodih in lihih števil, saj je univerzalna.

Soda števila nimajo konca?

Kaj je na začetku lihih števil?

Ena?

Ne, ‘Predmet’ .

Na koncu sodih števil je Temelj?

Ter vice versa?

Univerzalna množica nima ne začetka ne konca?

Se množica naravnih števil začne z ena?

Množica sodih števil se začne z dve, ker nima začetka?

Filozofu se neskončnost konča z zadnjim členom?

Da, ta je n+1.

Znanstvenik kot tak se ne vpraša po ‘Predmetu’ .

Tudi ne po Temelju, ker se filozof vpraša po zadnjem členu.

Je filozof plankar?

Je človek, saj ni religiozen.

Ni znanstvenik kot znanstvenik.

Znanstvenik kot tak ni človek: samo religiozen človek je lahko znanstvenik.

Filozof ni ateist, ne kristjan . . . , ker ne verjame v absurd.

Verjame v paradoks, saj ne more biti znanstvenik.

Ne verjame kristjanu, ne ateistu . . .

Je religiozen človek plankar?

Je heteronomen.

Filozof je avtonomen, ker verjame, da njegovi možgani niso v kadi.

To ve?

Da, tako verjame.

Če verjame, tega ne ve?

Verjame v smrt, saj zanjo ne ve?

Ni znanstvenik, ker ni religiozen človek: ta za smrt ve, saj vanjo ne verjame.

Znanstvenik kot znanstvenik?

Znanstvenik kot tak se ne vpraša po začetku ne po koncu, ker ni človek.

Človek, ki ne ve, ali so njegovi možgani v kadi, saj ne verjame?

Ve, ker verjame.

Potuje v neskončnost, stoječ na meji?

Prva stran te je ista kot druga, druga stran je enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, prva stran je enaka kot druga.

Prva stran je ista kot druga, druga stran, ki je ista kot prva, je enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, prva stran, ki je ista kot druga, je enaka kot druga.

Prva stran je »ista« kot druga, saj je enaka kot prva.

Prva stran je »druga«, ker je prva.

Prva stran je »prva«, saj je druga?

Prva stran, ki je ista kot druga, je ista kot prva, ker je »druga« stran, ki je enaka kot prva.

Prva stran, ki je ista kot druga, ki je enaka kot prva, je ista kot »prva«, ki je »enaka« kot druga.

Prva stran, ki je ista, saj je enaka, je »ista« kot prva, ker je enaka kot »druga«.

Je prva stran ista, če ni »enaka« ?

Je prva stran enaka, če ni »ista« ?

Prva stran je enaka natanko takrat, ko je »druga«, druga stran pa je »prva« točno tedaj, ko je ista.

Druga stran je »enaka« prvi, če je »ista« kot prva.

Prva stran je »ista« kot druga, če je »enaka« drugi.

Druga stran ni ista, če ni enaka, saj ni »prva«.

Prva je »druga«, natanko tedaj, ko je druga »prva«.

Kakšna je razlika med prvo in drugo?

Druga »je« prva, ta pa »druga«.

Je prva enaka?

Je ista kot druga.

Prva ni druga, ker druga ni ista, temveč »enaka«.

Druga je enaka točno takrat, kadar ni »druga« : natanko tedaj je prva, ki ni »prva«, saj je ista.

Prva ni »druga«, ki ni ista kot prva, če druga ni enaka in ista, ker ni »prva«.

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka kot druga, ker je druga enaka kot prva, saj je ista.

Prva stran je enaka kot druga, ker ni ista kot druga, druga stran je ista kot prva, saj ni enaka kot prva.

Druga stran je enaka kot prva, ker ni ista kot prva, prva stran je enaka kot druga, saj ni ista kot druga.

Prva stran je ista kot druga, ker je enaka, saj ni ista kot druga. Je »ista«.

Druga stran je ista kot prva, ker je enaka kot prva, saj je prva ista kot druga, ker je enaka.

Druga stran je enaka kot prva, saj ni ista kot prva, prva stran je enaka kot druga, ker ni ista kot druga.

Druga stran je ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista kot prva.

Je »enaka«.

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka, ker ni ista kot druga, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista kot prva, ker je prva stran enaka, saj ni ista kot druga.

Druga stran je ista ker ni ista kot prva, saj je enaka, ker je prva stran enaka, saj ni ista kot druga.

Druga stran je ista, ker ni ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista.

Druga stran je ista saj ni ista, ker je enaka.

Je druga stran »enaka« ?

Druga stran ni enaka kot prva, marveč »ista« ?

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka, ker ni ista kot druga, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Prva stran je ista, saj ni ista kot druga, ker je enaka, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Prva stran je ista kot druga, saj ni ista kot druga, ker je enaka kot druga, druga stran ni enaka kot prva, saj je ista kot prva.

Prva stran je »ista« kot druga.

Ta ni ista, temveč enaka.

Je »prva« (je enaka kot druga, ki je »ista«).

Obe strani sta isti, ker sta enaki, enaki sta, saj sta isti.

Med obema je enačaj.

»Enačba« nima meje.

»Neenačba« jo ima.

Med njenima stranema ni enačaja.

Prva ni prestopna.

Druga je prehodna.

To dopušča teorija množic, če množica nima konca?

Da, če je element prazne množice (nima elementov) ‘Predmet’.

Temelj?

A # B = X

A = B = X

Xc = 0 , 0c = X (Ac)c = A = B

Ac / A = 0 , Ac # A = X

Danes ni onstran zavesti ničesar?

‘Predmet’ je Temelj.

Zunaj zavesti je ‘Predmet’ ?

Na drugi strani zavesti je Temelj?

Temelj je ‘Predmet’.

Tega ne verjamem?

Ne, če sem heteronomen.

(Univerzalni stavek je objektivno realen, ker ne eksistira. Eksistenčni stavek ni objektivno resničen, saj ni univerzalen.

Imam lahko univerzalni stavek, ker bivam?

Da, saj »…nimam…« ‘Predmeta’ .

Eksistenčnega stavka nimam?

Imam, ker »…imam…« Temelj.

Je ‘Predmet’ Temelj?

Da.

Bivam, saj eksistiram.)

V čem je zvijačnost uma?

Verjamem, da sem svoboden, ker ne morem iz bunkerja.

Je Temelj lahek?

Moram šteti do zadnjega člena?

Da, sem avtonomen.

Komu zvoni?

Meni, plankar ničesar ne sliši.

Sem lahko plankar?

Da, če plankar razume ‘Predmet’.

                                                       Damjan Ograjenšek, filozof

Abraham Lincoln: in na koncu ne štejejo leta v tvojem življenju; šteje življenje v tvojih letih.

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati. Razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo je samo trmasta iluzija.

                                                                    Albert Einstein

Pot do resnice je resnica sama.

Cilj je ‘Predmet’, ki je večen.

Je na koncu?

Da.

‘Predmet’ je Temelj.

Na začetku je Temelj.

Pot je v času, saj nima konca, ker je večna: na začetku je Temelj, ki je ‘Predmet’.

Na koncu je ‘Predmet’, ki je Temelj: pot je v času, saj nima začetka, ker je neskončna.

Pot je večna, saj je neskončna.

Pot je neskončna, ker je večna.

Tudi konec in začetek sta neskončna, saj sta večna; prav tako začetek ter konec, ki sta večna, ker sta neskončna.

‘Predmeta’ ni v času, saj je večen.

Ničesar ga ne omejuje, ker je Temelj.

Ta je na koncu časa, saj je ‘Predmet’.

Pot je neskončna: na začetku je Temelj.

Na koncu je ‘Predmet’: pot je večna.

Temelj je neskončen, ker ga ni v času.

V večnem času pridem do konca?

Da, tam je ‘Predmet’, ki je večni Temelj.

Kako naj pridem do neskončnega Temelja, ki je na začetku večne Poti (tam je večni ‘Predmet’)?

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati?

Da, pot do resnice je Pravljica, ki je resnična.

Razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo je le trmasta iluzija.

Kaj je čas?

Trmasta iluzija, saj je ‘Predmet’ resničen?

Če nimam Temelja, nimam časa, ker je ‘Predmet’ trmasta iluzija?

Zakaj imam Temelj?

»…Nimam…« ‘Predmeta’.

Ta je na koncu časa.

»…Imam…« tudi Temelj.

Na začetku časa je ‘Predmet’.

Paradoks?

Čas beži v prostoru: prostor beži v času.

Kako?

V času pridem do konca prostora, v prostoru do konca časa.

Na koncu prostora je Temelj?

Da, ‘Predmet’.

‘Predmet’ je na koncu časa?

Da, Temelj.

Če nimam prostora, nimam časa: ‘Predmet’ »je« Temelj.

Če nimam časa, nimam prostora: Temelj »je« ‘Predmet’.

Je Temelj resničen?

Da, Pravljica »ni« resnična.

Pravljica »je« resnična.

Resničen je ‘Predmet’.

Pravljica je ter ni resnična.

Pravljica ni in je resnična.

Je v času.

Temelj ni ter je ‘Predmet’.

‘Predmet’ je in ni Temelj.

Sta v prostoru.

Čas je prostor, saj je neskončen.

Prostor nima konca, ker je čas.

Na koncu prostora je Temelj, ki nima časa.

‘Predmet’ je Temelj, saj nima prostora.

Do konca prostora pridem v prostoru, ker nimam časa?

Do konca časa pridem v času, saj nimam prostora?

‘Predmet’ je večen, ker je na koncu časa, ki nima nobenega konca, saj je neskončen.

Je Temelj neskončen?

Da.

Na začetku Pravljice ga omejuje ‘Predmet’.

Pravljica nima ne konca ne začetka, ker je resnična.

Absurd?

Ne.

»…Nimam…« Temelja.

Paradoks je v tem, da »…imam…« ‘Predmet’.

Je Temelj resničen, saj je na koncu Pravljice (ta je večna, ker je neskončna)?

Da.

‘Predmet’ je Temelj: je na začetku Pravljice, ki je resnična (je neskončna, saj je večna).

‘Predmet’ je resničen.

Do njega pridem v prostoru (ki je čas), ker je onstran časa.

Tudi Temelj je na drugi strani prostora, saj je resničen.

Do njega pridem v času (ta je prostor).

Čas ter prostor nista resnična?

Je Pravljica trmasta iluzija?

Eksistiram v času, ker bivam v prostoru?

Bivam v času, saj eksistiram v prostoru?

Eksistenca je bivanje, bivanje eksistenca?

Med njima ni meje, ker je zunanja?

Meja »ni« ‘meja’, saj »je« meja notranja?

Meja biva in eksistira, ker je resnična?

Ni prestopna, saj potujem v neskončnost?

Ontološka diferenca eksistira ter biva, ker je prehodna, saj ni meja?

Da.

‘Predmet’ ?

Je na drugi strani?

Onstran je prva ‘meja’ (ki »je« notranja meja)?

Je resnična, ker ne eksistira na koncu časa?

Ne biva na začetku prostora, saj je realna?

Kaj je na drugi strani?

Neskončnost, ki se nikjer ne konča, ker je ni v času?

Večnost?

Te ni v prostoru, saj se nikjer ne začne?

Ni na začetku neskončnosti (ni je v prostoru) druga »zunanja« ‘meja’, ki nima robov, ker ne eksistira ne biva?

Na koncu večnosti (v času je ni) je druga »notranja« meja, ki nima bregov, saj ne biva ne eksistira?

Na njenih robovih »»vidim«« Temelj in ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ ter Temelj »»vidim«« na njenih bregovih?

Sta zadnji člen?

Ne ne bivata in ne ne eksistirata.

Ni zadnji člen onstran druge ‘meje’, ker ga »»ne vidim«« ?

Da.

Tam sta Temelj ter ‘Predmet’, ki ne obstajata ne ne obstajata, saj ne ne eksistirata in ne ne bivata.

Kje sem v času?

Na poti v Prihodnost.

Na koncu poti (ki je Pravljica, ker je resnična, saj je v prostoru), je Temelj, ki je večen; ni ga v času, ne v prostoru?

Paradoks je tale: Prihodnost se nikjer ne konča, ker »…nimam…« Pravljice.

Kje sem v prostoru?

Na poti na konec Večnosti.

Na začetku poti (ki je Pravljica, saj je resnična, ker je v času), je ‘Predmet’, ki je neskončen; ni ga v prostoru, ne v času?

Pravljica se nikjer ne začne?

»…Imam…« Prihodnost?

Da.

Paradoks?

»…Nimam…« Temelja: omejuje ga ‘Predmet’.

Tega »…imam…« , saj je Temelj.

Temelj ni omejen.

Pot do resnice (ki je večna, ker je neskončna) je sama resnica.

Ni trmasta iluzija: konča ter začne se s Temeljem, ki »je« ‘Predmet’ ?

Začne in konča se s ‘Predmetom’, ki »ni« Temelj?

Je ‘Predmet’ neskončen, saj ni Temelj?

Ni Temelj večen, ker je ‘Predmet’ ?

Ne obstajata ne ne obstajata, saj nista trmasta iluzija, ker sta.

Kje?

Na koncu Pravljice, saj ju »»ne vidim«« , ker »…nimam…« Prihodnosti?

Na začetku Prihodnosti, saj »…imam…« Pravljico, ker ju »»vidim«« na drugi ‘meji’ ?

Nisem trmast, saj nisem religiozen.

V absurde ne verjamem, ker sem veren.

Ni zunaj zavesti ničesar?

Da, tam je objektivno realen ‘Predmet’.

Znotraj zavesti je realno objektiven Temelj?

Da, tam ni ničesar.

(Kaj »…imam…« v žepu, če vidim do konca neskončnosti?

‘Predmet’.

Če vidim do prvega ali drugega plota, nimam v žepu ničesar?

Da, tam imam kruh.

Nikoli ne pridem na konec plota, če nimam Temelja.

Če »…nimam…« v žepu ničesar, si ne Želim belega kruha.

Ne Želim si ‘Predmeta’, če nimam v žepu ničesar?

Ne.

Si Želim kruh?

Da.

Kaj imam v žepu?

Željo, ki Želi samo sebe?)

                                         Damjan Ograjenšek, filozof

Realna objektivnost in objektivna realnost

 Križemsvet gredo stopinje,

križemsvet gazi po snegu.

Vse poti so večno stare,

vse gredo nasproti smrti.

Ena izmed njih je moja,

nanjo pada, pada sneg.

                                           Kajetan Kovič

Kot zapiše dr. Tine Hribar, sta pojma objektivna dejanskost in dejanskost danes zamenljiva.

Kar dejansko biva, je danes objektivno.

V današnjem času je objektivna realnost realna realnost.

Najrealnejša realnost.

Če rečem objektiva realnost, pravim danes realna objektivnost.

Danes zadnja sintagma navadno pomeni celokupnost vseh realnih objektov.

Stvari realnega sveta.

Realno bivajočega sveta.

Tistega, ki eksistira zunaj naše zavesti.

Se torej lahko zavedam realnosti, ki biva onstran moje zavesti?

Je zunaj moje zavesti irealnost?

Se tega lahko zavedam?

Se sploh zavedam (zavestno ali ne), česar ni v moji zavesti?

Če ni zunaj zavesti ničesar, od kod je objektivna realnost realna objektivnost?

Če nič ni objektivno realno, od kod zavest?

Če ni ničesar realno objektivno, ni nobene zavesti?1

Dvomim lahko le o tem, o čemer ne morem dvomiti?

Če ničesar ni onstran zavesti, od kod dvom?

Lahko rečem, da nisem?

Da, če sem.

Da sem, ne morem dvomiti, če sem?

O tem ni dvoma, ker nisem?

Lahko dvomim, da nisem?

Ne, če nisem?

Saj sem?

Naj dvomim, da nisem, če nisem?

Dvomim lahko le o tem, o čemer ni dvoma?

Da sem, ker nisem?

Da nisem, saj sem?

Sem nor?

Kje sem se zmotil?

Stavek, ki eksistira (biva), je resničen ali ne.

Kaj pomeni?

Če je resničen, stanje stvari (ontološki korelat stavka, ki obstaja).

Če ni resničen, ontološki korelat (stanje stvari stavka, ki ne obstaja).

Oba stavka torej bivata (eksistirata) in eksistirata (bivata).2

Ontološki korelat ni resničen, ne neresničen, niti ne obstaja, ne ne obstaja.

Je.

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku.

Dejstvo je nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku.

Da stanje stvari (ontološki korelat) obstaja, je dejstvo; ni pa dejstvo (ki obstaja) ontološki korelat (stanje stvari).

Da ontološki korelat (stanje stvari) ne obstaja, je dejstvo; ni pa dejstvo (ki ne obstaja) stanje stvari (ontološki korelat).

Dejstvo je, da je stanje stvari ontološki korelat.

Dejstvo je, da je ontološki korelat stanje stvari.

Stanje stvari je pomen resničnega stavka, ki eksistira (biva), le da ontološki korelat ne biva (eksistira), niti ne obstaja, ne obstaja.

Ontološki korelat je pomen neresničnega stavka, ki biva (eksistira), le da stanje stvari ne eksistira (biva), ne obstaja, niti ne obstaja.

Da stanje stvari (ontološki korelat) obstaja, je dejstvo, ki ustreza stavku (ta je resničen in eksistira (biva)).

Da ontološki korelat (stanje stvari) ne obstaja, je dejstvo, ki ustreza stavku (ta ni resničen ter biva (eksistira).

Da je stanje stvari (ontološki korelat), je dejstvo.

Dejstvo je, da je ontološki korelat (stanje stvari).

Je pomen stavka, ki mu ne ustreza noben stavek, ki eksistira (biva).

Kaj pomeni resnični stavek, ki biva (eksistira)?

Kaj pomeni neresnični stavek, ki eksistira (biva)?

Resnični stavek, ki eksistira (biva): ‘Sredi travnika raste lepo drevo.’

Če zgornji stavek ni resničen, pomeni neresnični stavek, ki biva (eksistira), na primer: ‘Sredi travnika raste grdo drevo.’3

Je lahko prvi stavek resničen, če ne more biti neresničen?

Drugi stavek je neresničen le, če je lahko resničen?

Pomen prvega stavka določa pomen drugega?

Pomen drugega stavka določa pomen prvega?

Kaj pomeni prvi stavek, ki je resničen?

Da ni resničen?

Tudi pomen neresničnega stavka določa pomen resničnega stavka: prvi stavek ni resničen, ker je resničen?

Determinacija je negacija.

Resnični stavek je resničen, saj ni neresničen.

Negacija je determinacija.

Resnični stavek ni neresničen, ker je resničen.

Resnični stavek je neresničen.

Neresnični stavek je resničen.

Vsak stavek.

Resnični stavek je neresničen, saj je resničen?

Da, ni resničen?

Neresnični stavek ni resničen?

Je resničen, ker ni resničen?

Da, ni neresničen.

Če ni neresničen, neresnični stavek ne more biti resničen.

Če ni resničen, resnični stavek ne more biti neresničen.

Neresnični stavek je lahko neresničen le in samo, če je resničen.

Resnični stavek je lahko resničen samo ter le, če ni resničen.

Imam zavest (nezavedno), če rečem stavek?

Če ne povem ničesar, nezavednega (zavesti) nimam?

Meje zavesti in nezavednega so meje jezika?

Meje jezika so meje sveta?

Meja sveta nima zunanjega roba?

Filozofija jezika zahteva ontološko izhodišče, ker forma misli kaže formo sveta?

Forma misli kaže formo sveta, saj zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče?

Da lahko mislim o svetu, zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče?

Sicer forma misli ne kaže forme sveta?

Forma misli kaže formo sveta, da lahko govorim o svetu?

Sicer filozofija jezika ne zahteva ontološkega izhodišča?

Da lahko o svetu mislim ter govorim, zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, ker kaže forma misli formo sveta; forma misli pa kaže formo sveta, saj zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu govorim in mislim.

Da lahko o svetu govorim ter mislim, kaže forma sveta formo misli; forma sveta pa kaže formo misli, ker zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu mislim in govorim.

Da lahko o svetu mislim ter govorim, zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, saj kaže forma misli formo sveta; forma misli pa kaže formo sveta, ker zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu mislim in govorim.

Da lahko o svetu govorim ter mislim, kaže forma sveta formo misli, forma sveta pa kaže formo misli, saj zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu govorim in mislim.

Kaj ju vzajemno poveže?

Skupni element je v njuni strukturi.

Logika odkriva strukturo jezika.

Obenem nakazuje strukturo sveta.

Če ne morem govoriti, moram molčati?

Danes filozof mora govoriti, ker ne sme molčati?

Kaj reče?

Kar pravi?

‘Sredi travnika raste lepo drevo?’

‘Predmet’ ?

Kaj pravi?

Kar reče?

Temelj?

‘Sredi travnika raste grdo drevo?’

‘Predmet’ ni Temelj?

Drevo eksistira, saj biva?

Drevo biva, ker eksistira?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Lahko govorim o obstoju ali o neobstoju stanja stvari ter se gibljem v sferi naključnega dogajanja sveta, če se ne nanašam na to, kar ne more biti drugače?

Nanašam se na to, kar ne more biti drugače, ne gibljem pa se v sferi naključnega dogajanja sveta, saj ne govorim o obstoju ali o neobstoju ontološkega korelata?

Kako naj govorim o obstoju ali o neobstoju stanja stvari, če ne govorim o dejstvih?

Svet je vse, kar je naključno?

Dejstvo je dejanski, obstoječi ontološki korelat, ki ustreza resničnemu stavku?

Dejstvo je nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku?

Stavek je resničen, če ni resničen?

Če ni resničen, je resničen?

Kaj pomeni?

Ontološki korelat, ki ni resničen, niti neresničen?

Stavek, ki je resničen?

Ni resničen?

Neresnični stavek pomeni stanje stvari, ki je pomen stavka, ne glede na njegovo resničnostno vrednost?

Stavek je resničen?

Neresnični stavek pomeni ontološki korelat natanko takrat, ko ne pomeni drugega?

Le to, da je resničen?

Tudi zadnji stavek je resničen točno takrat, ko pomeni stanje stvari?

Ontološki korelat pomeni, da je resnični stavek neresničen.

Resnični stavek pomeni samo to, da ni resničen, ker pomeni stanje stvari, ki je pomen resničnega in neresničnega stavka?

Svet je vse, kar se zgodi?

Vse, kar je naključno?

Vse, kar je, sestoji iz dejstev?

Dejstvo je dejanski, obstoječi ontološki korelat, ki ustreza resničnemu stavku, ter nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku (in vice versa)?

Svet je dejstvo, celotnost dejstev, ne stvari?

Popolnost dejstev, ne stvari?

Je celovit, saj je resničen?

Ni resničen?

Kaj pomeni, če ni resničen, ker je resničen?

Stanje stvari, ontološki korelat?

Ta obstaja?

Je, saj ne obstaja, ker obstaja stanje stvari kot obstoječi ontološki korelat?

Obstaja stanje stvari?

Ni, saj obstaja, ker ne obstaja ontološki korelat kot obstoječe stanje stvari?

To je dejstvo?

Dejstvo je, da je, ne pa, da obstaja, saj obstoječe stanje stvari ni dejstvo?

Je to dejstvo?

Da, če dejstvo ne obstaja, ampak je?

Da, če dejstvo je, ker obstaja?

Dejstvo je, saj ne obstaja, ker obstaja?

Saj obstaja, ker ne obstaja?

Je dejstvo?

Svet je določen z dejstvi, to pa z vsemi.4

Koliko jih je?

Neskončno?

(Od kod končnemu bitju ideja neskončnosti?)

Stvari ali predmeti niso konstitutivni deli sveta?

Tvorijo substanco sveta, ki ni odvisna od dejstev (od vsega, kar se zgodi (kar je naključno))?

Je stalna forma sveta?

Predmeti ali stvari (iz katerih je) so enostavni?5

Z drugo besedo.

Stanje stvari je, saj je dejstvo, ker dejstvo obstaja, saj je ontološki korelat?

Ontološki korelat je, ker je dejstvo, saj dejstvo obstaja, ker je stanje stvari?

Stanje stvari obstaja, saj obstaja dejstvo, ker je dejstvo, da obstaja ontološki korelat?

Ontološki korelat obstaja, saj obstaja dejstvo, ker je dejstvo, da obstaja stanje stvari?

Dejstvo je, da je stanje stvari, saj je dejstvo, da je ontološki korelat?

Dejstvo je, da je ontološki korelat, ker je dejstvo, da je stanje stvari?

Stanje stvari je, saj je ontološki korelat, ker je dejstvo, saj dejstvo obstaja?

Ontološki korelat je, ker je stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker je dejstvo?

Stanje stvari obstaja, saj obstaja ontološki korelat, ker je dejstvo, saj dejstvo obstaja?

Ontološki korelat obstaja, ker obstaja stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker je dejstvo?

Stanje stvari je, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj dejstvo obstaja?

Ontološki korelat je, ker je stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker obstaja dejstvo?

Ontološki korelat je, saj je stanje stvari, ker dejstvo obstaja, saj je?

Je stanje stvari, ker je ontološki korelat, ker je dejstvo, saj obstaja?

Stanje stvari je, ker je ontološki korelat, saj obstaja dejstvo, ker obstaja?

Ontološki korelat je, ker je stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker obstaja?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker je dejstvo, saj obstaja, ali obstaja dejstvo, ker je, ali obstaja, saj obstaja?

Je ontološki korelat, ker je stanje stvari, saj je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja dejstvo, saj je, ali obstaja, ker obstaja?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja, saj obstaja?

Je ontološki korelat, saj je stanje stvari, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja, saj obstaja?

Je ontološki korelat, ker je stanje stvari, saj je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja dejstvo, saj je, ali obstaja, ker obstaja?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker je dejstvo, saj obstaja, ali obstaja dejstvo, ker je?

Je ontološki korelat, saj je stanje stvari, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker je dejstvo, saj obstaja, ali obstaja dejstvo, ker je?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja?

Je ontološki korelat, saj je stanje stvari, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja?

Je dejstvo, saj je?

Je, ker je?

Je dejstvo, saj obstaja?

Je, ker obstaja?

Obstaja dejstvo, saj je?

Obstaja, ker je?

Obstaja dejstvo, saj obstaja?

Obstaja, ker obstaja?

Če je dejstvo, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo je, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Če je dejstvo, saj obstaja, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo je, saj obstaja, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Če obstaja dejstvo, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo obstaja, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Če obstaja dejstvo, saj obstaja, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo obstaja, saj obstaja, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Je, saj je, ker obstaja?

Obstaja, saj obstaja, ker je?

Je, saj obstaja, ker je, saj obstaja, ker je, saj obstaja?

Je, ker je, saj obstaja, ker obstaja, saj obstaja, ker je?

Je, saj obstaja, ker obstaja?

Je dejstvo, saj ga ni, ker obstaja?

Ni dejstva, saj je, ker obstaja?

Je dejstvo, saj ga ni, ker obstaja, saj ne obstaja?

Ni ga, ker je, saj ne obstaja, ker obstaja?

Obstaja, saj ne obstaja, ker je?

Če je, ga ni, saj ne obstaja, ker obstaja?

Če ni, je, saj obstaja, ker ne obstaja?

Dejstvo je pozitivno, saj je negativno?

Dejstvo je negativno, ker je pozitivno?

Je pozitivno dejstvo dejstvo, saj je negativno?

Je negativno dejstvo dejstvo, ker je pozitivno?

Dejstvo je, saj ga ni?

Je pozitivno, ker je negativno, in negativno, saj je pozitivno?

Dejstva ni, ker je?

Je negativno, saj je pozitivno, ter pozitivno, ker je negativno?

Dejstvo je, saj ga ni, ker je?

Če ni, ne, če je?

Dejstva ni, saj je, ker ga ni?

Če je, ne, če ga ni?

Če ga ni, je, saj ni, ker je?

Če je, ga ni, saj je, ker ga ni?

Ni ga, saj je, ker ga ni, saj je?

Je, ker ga ni, saj je, ker ga ni?

Ni, saj je?

Je, ker ni?

Ni, saj obstaja, ker ne obstaja?

Je, saj ne obstaja, ker obstaja?

Obstaja dejstvo, saj ga ni, če je pozitivno dejstvo, ker dejstvo ne obstaja?

Da, če obstaja negativno dejstvo?

Če negativno dejstvo obstaja, ne obstaja dejstvo, saj je, če ni pozitivnega dejstva, ker dejstvo obstaja?

Dejstvo obstaja, če obstaja negativno dejstvo?

Če obstaja negativno dejstvo, ni pozitivnega dejstva, je pa dejstvo, saj obstaja in ne obstaja?

Če obstaja pozitivno dejstvo, ni negativnega dejstva, dejstvo pa je, ker ne obstaja ter obstaja?

Če dejstvo obstaja, je pozitivno dejstvo, saj obstaja negativno, in je negativno, ker obstaja pozitivno dejstvo?

Če obstaja dejstvo, je negativno dejstvo, saj obstaja pozitivno, ter je pozitivno, ker obstaja negativno dejstvo?

Če dejstvo obstaja, je?

Ni?

Če dejstva ni, saj obstaja?

Je?

Ni, če je, ker obstaja?

Obstaja, saj je, ker ni?

Obstaja in ni, ker je, ter je, saj ga ni?

Je, če ga ni, ker ne obstaja?

Ne obstaja, saj ni, ker je?

Ne obstaja in je, ker ga ni, ter ni, saj je?

Ni, ker je, in je, saj ga ni, ter je, ker ga ni, in ni, saj je, ker obstaja ter ne obstaja?

Ne obstaja in obstaja, saj je, ker ga ni, in ni, saj je, ter ni, ker je, in je, saj ga ni?

Normalni stavek pomeni, da je resničen, saj ustreza dejstvu?

Dejanskemu, obstoječemu ontološkemu korelatu, ki ustreza resničnemu stavku?

Je dejstvo, ki ustreza resničnemu stavku, resnično?

Propozicija je resnična, ker je stanje stvari pomen normalnega stavka, ki mu ustreza dejstvo?

Dejstvo je, da je propozicija resnična, saj je dejansko, obstoječe stanje stvari, ker je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, ni pa dejstvo obstoječe stanje stvari?

Dejstvo je dejanski, obstoječi ontološki korelat, saj je dejstvo, da stanje stvari obstaja, ne pa obstoječi, dejanski ontološki korelat?

Dejstvo je obstoječe, dejansko stanje stvari, ker je dejstvo, da ontološki korelat obstaja, ne pa dejansko, obstoječe stanje stvari?

Normalni stavek je resničen, saj je ontološki korelat pomen propozicije, ki ji ustreza resnično dejstvo?

Je dejstvo resnično, ker ustreza resnični propoziciji, saj obstoječe stanje stvari ni dejstvo, marveč je dejstvo, da obstaja ontološki korelat?

Je dejstvo resnično, saj ustreza resničnemu normalnemu stavku, ker obstoječi ontološki korelat ni dejstvo, temveč je dejstvo, da obstaja stanje stvari?

Je dejstvo resnično, saj je pomen propozicije ontološki korelat?

Pomen normalnega stavka je stanje stvari, ker je dejstvo resnično?

Da obstaja ontološki korelat, je resnično dejstvo, saj obstoječe stanje stvari ni dejstvo?

Resnično dejstvo je, da obstaja stanje stvari, ker ni dejstvo, da je obstoječi ontološki korelat?

Stanje stvari je, saj ne obstaja ne ne obstaja, niti ne ustreza normalnemu stavku ne propoziciji?

Ni resnično ne neresnično.

To ni dejstvo, ki obstaja, ampak je dejstvo, ki ne obstaja?

Ontološki korelat ni dejstvo, ki je, je dejstvo, ki ga ni?

Da stanje stvari je, ni ter je dejstvo?

Da ontološki korelat je, je dejstvo, ker ni dejstvo, da je obstoječe stanje stvari.

Da je stanje stvari, je dejstvo, saj ni dejstvo, da je obstoječi ontološki korelat.

Stanje stvari je ontološki korelat, ontološki korelat je stanje stvari.

Da je ontološki korelat stanje stvari, je dejstvo, ker ni dejstvo, da je obstoječe stanje stvari.

Da je stanje stvari ontološki korelat, je dejstvo, saj ni dejstvo, da je obstoječi ontološki korelat.

Če je ontološki korelat stanje stvari in obstoječe stanje stvari, je dejstvo, ker ni dejstvo?

Če je stanje stvari ontološki korelat ter obstoječi ontološki korelat, je dejstvo, saj ni dejstvo?

Je dejstvo, ker ni dejstvo (če je ontološki korelat stanje stvari in obstoječe stanje stvari), isto, saj je enako?

Ni dejstvo, saj je dejstvo, enako, ker je isto (če je stanje stvari ontološki korelat ter obstoječi ontološki korelat)?

Da je stanje stvari, je dejstvo, saj je dejstvo, da obstaja ontološki korelat?

Da obstaja stanje stvari, je dejstvo, ker je dejstvo, da je ontološki korelat?

Stanje stvari je, saj ga ni, ker obstaja, saj ne obstaja ontološki korelat?

Ontološkega korelata ni, ker je, saj ne obstaja, ker je stanje stvari?

Dejstvo je isto, saj je enako?

Enako je, ker je isto?

Dejstvo je, saj obstaja?

Obstaja dejstvo, ker je?

Dejstvo je, saj obstaja: stanje stvari je pomen stavka, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka, ker je dejstvo dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Obstaja dejstvo, saj je: ontološki korelat je pomen stavka, njegovo stanje stvari, ne glede na resničnostno vrednost stavka, ker je dejstvo dejanski, obstoječi ontološki korelat, ki ustreza resničnemu stavku ?

‘Obstoj stanja stvari’ ali ‘obstoječa stanja stvari’ in dejstva ter obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari in dejstva so izenačena tako, da ‘obstoj stanja stvari’ ali ‘obstoječa stanja stvari’ niso isto kot dejstva, ter da dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari niso enako.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ niso isto kot dejstva, so pa enako.

Dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari niso enako, so pa isto.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so enako kot dejstva, ta pa so isto kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari.

Dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari so isto, ker so enako.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so isto kot dejstva, ta pa so enako kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari.

Dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari so enako ter isto.

‘Obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot dejstva ter obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari in dejstva pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari ter dejstva, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ in ‘obstoj stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ ter ‘obstoj stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot dejstva ter obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ in ‘obstoj stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari in dejstva pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ ter ‘obstoj stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari ter dejstva, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoječa stanja stvari’ in ‘obstoj stanja stvari’.

. . .

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto ter enako kot dejstva, ki niso enaka in ista kot ‘obstoječa stanja stvari’, saj dejstva niso ista ter enaka in enaka ter ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari.

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot dejstva, ki niso enaka ter ista kot ‘obstoječa stanja stvari’, so pa dejstva enaka in ista kot ‘dejstva’, ker dejstva niso ista ter enaka in enaka ter ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari.

Dejstva niso ista in enaka ter enaka in ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, so pa dejstva enaka ter ista kot ‘dejstva’, saj ‘obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot dejstva, ki niso enaka ter ista kot ‘obstoječa stanja stvari’.

Dejstva so enaka in ista kot ‘dejstva’, ‘dejstva’ pa so ista ter enaka kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot ‘obstoječa stanja stvari’, ker so dejstva enaka ter ista kot ‘dejstva’.

Dejstva niso ista in enaka ter enaka in ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, saj so ‘dejstva’ ista ter enaka kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot ‘obstoječa stanja stvari’, temveč isto, ker so dejstva enaka ter ista kot ‘dejstva’.

‘Obstoj stanja stvari’ ni enako in isto kot ‘obstoječa stanja stvari’, marveč enako, saj so dejstva ista ter enaka kot ‘dejstva’.

Dejstva niso ista in enaka ter enaka in ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, temveč enaka, ker so ‘dejstva’ ista ter enaka kot dejstva.

Dejstva niso enaka in ista ter ista in enaka kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, marveč ista, saj so ‘dejstva’ enaka ter ista kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ je isto kot dejstvo, ker so dejstva enaka in ista kot ‘dejstva’.

‘Obstoječa stanja stvari’ so enako kot ‘dejstva’, saj so ‘dejstva’ ista ter enaka kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ je isto, ker je enako in isto.

‘Obstoječa stanja stvari’ so enako, saj so isto ter enako.

Isto dejstvo je enako in isto kot ‘dejstvo’, enako ‘dejstvo’ je isto ter enako kot dejstvo.

Isto dejstvo je enako kot ‘dejstvo’, če je enako dejstvo isto kot ‘dejstvo’.

(Isto je enako in isto, ker je enako isto ter enako.

Enako je isto in enako, saj je isto enako ter isto.

Če je isto enako, je isto.

Če je enako isto, je enako.)

Enako ‘dejstvo’ je isto kot dejstvo, če je isto ‘dejstvo’ enako kot dejstvo.

(Enako je isto in enako, ker je isto enako ter isto.

Isto je enako in isto, saj je enako isto ter enako.

Če je enako isto, je enako.

Če je isto enako, je isto.)

Je dejstvo ‘dejstvo’ ?

Da, če je ‘dejstvo’ dejstvo.

Je ‘dejstvo’ dejstvo?

Da, če je dejstvo ‘dejstvo’.

Dejstvo je ‘dejstvo’, če je dejstvo, ker obstaja?

‘Dejstvo’ je dejstvo, če obstaja dejstvo, saj je?

Dejstvo obstaja kot ‘dejstvo’, ker dejstva ni, ampak obstaja?

Dejstvo obstaja kot ‘dejstvo’, saj ni ‘dejstva’, ampak obstaja?

Isto dejstvo je enako, enako ‘dejstvo’ pa isto.

Dejstva sploh ni, ker obstaja.

Tudi ‘dejstvo’ obstaja, saj ga sploh ni.

Dejstvo je ‘dejstvo’, ‘dejstvo’ pa dejstvo.

Če je dejstvo, obstaja ‘dejstvo’; če je ‘dejstvo’, obstaja dejstvo.

Dejstva ni, če ne ‘obstaja’ ?

Da, če ne ‘obstaja’ ‘dejstvo’.

Če dejstvo obstaja, je ‘dejstvo’, ker ‘dejstvo’ ne ‘obstaja’.

Če je ‘dejstvo’, je dejstvo, saj dejstvo ne ‘obstaja’.

Da je dejstvo, obstaja dejstvo, ker ‘obstaja’.

Da je ‘dejstvo’, obstaja ‘dejstvo’, saj obstaja.

Dejstvo obstaja, ker ‘obstaja’ ?

‘Dejstvo’ obstaja, saj obstaja?

Da, dejstvo je, ker ne ‘obstaja’.

Da, ‘dejstvo’ je, saj ne obstaja.

Dejstvo ni ‘obstoj stanja stvari’, ampak to, da stanje stvari obstaja.

Prvo je kompleks, da pa »so« obstoječa stanja stvari, je dejstvo.

Da je stanje stvari, ni dejstvo, pač pa je dejstvo, da stanje stvari obstaja – ne kot ‘obstoj stanja stvari’ (‘obstoječe stanje stvari’), temveč kot dejstvo.

Dejstvo je, saj obstaja?

Ker ne obstaja, je dejstvo?

Če dejstvo je, saj obstaja, obstaja stanje stvari.

Če je stanje stvari, je dejstvo, ker ne obstaja.

Da stanje stvari je, saj ne obstaja, ne obstaja dejstvo, temveč je.

Da stanje stvari obstaja, je dejstvo, ker obstaja.

Če stanje stvari je, je dejstvo.

Tedaj ne obstajata niti dejstvo, ne stanje stvari.

Če stanje stvari obstaja, obstaja dejstvo, da je dejstvo, saj je dejstvo, da je stanje stvari.

Če je stanje stvari, je dejstvo, da obstaja dejstvo, da stanje stvari obstaja.

Če ni dejstva, da je stanje stvari, ni stanja stvari (če ni stanja stvari, ni dejstva, da je stanje stvari), ker stanje stvari ne obstaja, saj ne obstaja dejstvo, ker ga ni.

Če stanje stvari je, saj ne obstaja, ne obstaja dejstvo, temveč je: če stanje stvari ne obstaja, ker ga ni, ni dejstva, saj ne obstaja.

Če stanje stvari je ali ne, ne obstaja dejstvo, le da dejstvo v prvem primeru je, v drugem ne.

Dejstvo je pozitivno ali negativno.

Da obstaja dejansko, obstoječe stanje stvari je pozitivno dejstvo, ker je dejstvo: dejstvo torej ni dejansko, da pa je dejansko, je pozitivno dejstvo, saj je dejstvo.

Da ne obstaja obstoječe, dejansko stanje stvari je negativno dejstvo, ker je dejstvo: dejstvo ni dejansko, da pa dejanskega ni, je negativno dejstvo, ker je dejstvo.

(Dejstvo ni dejanskost, ker je: je pozitivno in negativno dejstvo.

Da pozitivno dejstvo ni dejansko, je dejstvo.

Dejstvo je, da ni dejansko negativno dejstvo.

Ne pozitivno dejstvo ne dejstvo nista dejanska, saj je negativno dejstvo.

Ne negativno dejstvo ne dejstvo nista dejanska, ker je pozitivno dejstvo.

Ne dejstvo ne pozitivno dejstvo nista dejanska, saj je negativno dejstvo.

Ne dejstvo ne negativno dejstvo nista dejanska, ker je pozitivno dejstvo.

Dejstvo je, da pozitivno dejstvo ni dejansko, saj ni dejansko dejstvo.

Dejstvo je, da negativno dejstvo ni dejansko, ker ni dejansko dejstvo.)

Da je torej pozitivno dejstvo, je dejstvo.

Pozitivno dejstvo ni dejstvo, pač pa je dejstvo, da je pozitivno dejstvo.

Da je dejanskost, je pozitivno dejstvo.

Da je pozitivno dejstvo, je dejstvo.

Da je dejanskost, je dejstvo, če je dejstvo, da je pozitivno dejstvo.

Ni pozitivno dejstvo dejstvo, marveč je, da je dejanskost, pozitivno dejstvo; ker je, da je pozitivno dejstvo, dejstvo.

Ni dejstvo pozitivno dejstvo, temveč je, da je dejanskost, dejstvo; saj je, da je dejstvo, pozitivno dejstvo.

Ne pozitivno dejstvo ne dejstvo nista dejanska.

Da je dejanskost, ker obstaja, je pozitivno dejstvo – saj obstaja dejstvo.

Da je dejanskost, ker obstaja, je dejstvo – saj obstaja pozitivno dejstvo.

Dejstvo je pozitivno, pozitivno dejstvo je dejstvo.

Dejstvo je negativno ter pozitivno, pozitivno in negativno dejstvo je dejstvo.

Tudi pozitivno dejstvo je dejstvo ter negativno, ker je negativno dejstvo pozitivno in dejstvo.

Negativno dejstvo je dejstvo ter pozitivno, saj je pozitivno dejstvo dejstvo in negativno.

To je dejstvo?

Ne.

Dejstvo je, da je to dejstvo.

Je to dejstvo?

Ne.

Da je to dejstvo, je dejstvo.

. . .

Da je dejstvo, ni dejstvo, ker je dejstvo, da ni dejstvo.

Da ni dejstvo, je dejstvo, saj je dejstvo, da je dejstvo.

Dejstvo je, da je ter ni dejstvo.

Dejstvo ni dejstvo.

Ni dejstvo je dejstvo.

Dejstvo je?

Da, to ni dejstvo.

Ni dejstvo?

Ne, to je dejstvo.

. . .

Če dejstvo je, ni.

Če ni dejstva, je.

Da stanje stvari je, je dejstvo, ker ni stanja stvari, saj ni dejstva.

Da stanja stvari ni, ni dejstvo, ker je stanje stvari, saj je dejstvo.

Kaj je dejstvo?

Kaj je stanje stvari?

Dejstvo je, ker obstaja pozitivno dejstvo.

Pozitivno dejstvo je, saj obstaja dejstvo.

Če ni dejstva?

Ni pozitivno, ker obstaja pozitivno dejstvo, saj ni pozitivnega dejstva.

Če je pozitivno dejstvo?

Je dejstvo, ker je dejstvo, saj obstaja.

Če pozitivno dejstvo je, ker obstaja, obstaja dejstvo, saj je dejstvo.

Če pozitivnega dejstva ni, obstaja dejstvo, ker ni dejstva, saj obstaja pozitivno dejstvo.

Če dejstvo je, ker obstaja, obstaja pozitivno dejstvo, saj je.

Če dejstvo obstaja, ker je, je pozitivno dejstvo, saj obstaja.

Če dejstvo je, ker obstaja, je pozitivno dejstvo, saj obstaja.

Če dejstvo obstaja, ker je, obstaja pozitivno dejstvo, saj je.

Če ni dejstva, ker obstaja, obstaja pozitivno dejstvo, saj ga ni.

Če dejstvo obstaja, ker ga ni, ni pozitivnega dejstva, saj obstaja.

Če ni dejstva, ker obstaja, ni pozitivnega dejstva, saj obstaja.

Če dejstvo obstaja, ker ga ni, obstaja pozitivno dejstvo, saj ga ni.

(Da obstaja dejansko, obstoječe stanje stvari, je pozitivno dejstvo, kar je dejstvo.

Da je dejstvo, obstaja, kar je pozitivno dejstvo, ker obstaja (pozitivno dejstvo obstaja, saj je.

Da obstoječe, dejansko stanje stvari, ne obstaja, je negativno dejstvo, kar je dejstvo.

Da obstaja dejstvo, je, kar je negativno dejstvo, ker obstaja (negativno dejstvo je, saj obstaja)).

 Dejstva ni, ker ne obstaja.

Ne obstaja dejansko, obstoječe stanje stvari, kar ni ne pozitivno ne negativno dejstvo, kar ni dejstvo.

Če nimam dejstva, nimam stanja stvari.

Če nimam stanja stvari, nimam dejstva.

Wittgenstein glasno molči?

Filozof ne verjame v absurd.

Lahko molče govori o objektivni realnosti, ki je ne »vidi« ?

Če je ne »vidi«, ne govori, ker molči.

Če ne molči, saj govori, je ne »vidi«.

Če ne govori, ker ne molči, ga ni.

Ni ga, saj ni res, da ga »ni«, ker nima ‘Predmeta’.

Nima niti ‘predmeta’, saj je res, da ga ni, ker je res, da ga »ni«.

(Bi Wittgenstein, ki nima temelja, ne ‘Predmeta’, danes verjel v Temelj?

Ne.

Je filozof, ker ni religiozen.

Danes ne verjamejo v ‘Predmet’, saj »…nimajo…« temelja, ker imajo Temelj.

Niso filozofi, saj niso verni.)

Objektivna realnost je resnična objektivnost, če jo Wittgenstein »vidi«.

O njej molče govori.

Če jo filozof »vidi«, saj o njej govori molče, je resnična objektivnost objektivna realnost.

Če o njej ne molči, saj ne govori, ne govori, saj ne molči, ni niti objektivne resničnosti, ki je realna objektivnost, ne realne objektivnosti, ki je resnična objektivnost, niti ni resničnosti, ne realnosti, ne objektivnosti, ne subjektivnosti.

Kaj je?

Kako, da nekaj je, če ni nič?

Kaj je, če ni nič?

Kako naj se to vprašam, če me ni, ker me »ni«, saj me »ni«, ker me ni.

Če sem, saj sem (ne, ker »sem«), vem, saj ne verjamem, in ne verjamem, ker vem.

Tedaj ne eksistiram, saj ne bivam, ter ne bivam, ker ne eksistiram, saj sem.

Niti nisem, ker nimam Prihodnosti?

Sem, saj nimam niti Bodočnosti.

Kako naj rečem, da vem, če ne verjamem v absurd?

Tako, da sem religiozen?

Kako naj rečem, da ne verjamem, ker vem, saj nisem religiozen, ampak veren?

Če sem veren, nisem ateist, ki je religiozen.

Tudi kristjan je religiozen, ker ni ne ateist, niti ni veren.

Ateist ne verjame v Boga, zato ni veren, marveč religiozen.

Kako naj vem, saj ne verjamem, kako naj ne vem, ker verjamem, saj nisem ne veren ne religiozen?

Nimam ne Prihodnosti ne Bodočnosti.

Pot do resnice je sama resnica?

Da, če sem veren ali religiozen.

Razlika je le v ‘P(p)redmetih’ (‘p(P)redmetih’).

Če »…imam…« ‘Predmet’ , ker nimam ‘predmeta’, če ‘predmeta’ »…nimam…« , saj imam ‘Predmet’, imam tudi pot in resnico.

‘Predmet’ je onstran zavesti, ker ga »»ne vidim«« , saj ga ni, ker ga ni.

Ne ne eksistira ter ne ne biva, ker je: ne obstaja ne ne obstaja, ni neresničen ne resničen.

Je nič, ki nima biti.

Smrti ni?

Ne ne obstaja ne obstaja, ni resnična ne neresnična, saj je?

Je, ker je ni, saj ni neresnična ne resnična, ker ne obstaja ne ne obstaja?

Ni je, saj je, ker je ni?

Je, saj je ni, ker je?

Njena bit je ‘nič, ki nima biti’.

Tudi ‘Predmet’ je nič?

Tudi njegova bit je ‘nič, ki nima biti’.

Determinacija je negacija, negacija je determinacija.

Smrt je življenje, ‘Predmet’ je Temelj, življenje je smrt, Temelj je ‘Predmet’.

Kjer je smrt, ni življenja, kjer je Temelj, ni ‘Predmeta’.

Kjer je življenje, ni smrti, kjer je ‘Predmet’, ni Temelja.

Kaj je na koncu neskončne poti do resnice, ki je sama resnica?

Pot do resnice nima konca?

Je sama resnica, da po poti do resnice ne pridem do resnice, saj je pot neskončna?

Resnica je sama, ker ni resnica?

Bivam, saj eksistiram, ker eksistiram, saj bivam, ker nimam konca?

Potujem v neskončnost na mestu?

Prestopam mejo, ki ni prehodna?

 V eksistenci lahko na mestu stojim le, če bivam: takrat potujem v neskončnost, saj lahko eksistiram tako, da stojim le na mestu.

Stojim na meji.

Iz bivanja stopim v eksistenco, kjer bivam, iz eksistence pa v bivanje, kjer eksistiram.

Meje ni?

Bivanje je eksistenca, eksistenca je bivanje.

Meja je, ker nima zunanjega roba?

Tam je eksistenca, saj eksistiram?

Na meji?

Da, bivam na drugi strani, ker meja nima druge strani?

Tam eksistiram?

Eksistenca je bivanje, bivanje pa eksistenca?

Kje je meja?

Med bivanjem in eksistenco ter eksistenco in bivanjem?

Stopim na drugi breg meje, ki ima en sam rob?

Stopim na drugi rob meje, ki je, ker nima drugega brega?

Tam je eksistenca, ki je bivanje?

Tam ni ničesar, saj eksistiram in bivam?

Eksistiram na drugi strani, kjer bivam, saj na prvi strani eksistiram, ker ‘bivam’ ?

Na prvi strani bivam, saj ‘eksistiram’, na drugi pa bivam, ker ‘bivam’ ?

Meje med eksistenco in bivanjem ni, ker ima samo en rob.

Prvi je breg, drugi je rob: meje med njima ni.

Meja nima nobenega brega, samo rob.

Ima le breg, saj nima nobenega roba.

Je prvi breg na drugi strani?

Tam je rob?

Da, meje med bregovi ni: je le meja med robovi, ker nima drugega brega.

Oba brega sta prva?

Med njima je meja?

Le da sta oba roba druga?

Pot do resnice je resnica sama, če potujem brez konca?

Pridem na konec brez konca, če prestopim ‘mejo’, ki je ‘notranja’ meja.

(Zunanja meja je ‘meja’, ker »ni« notranja: notranja ‘meja’ »ni« meja, saj je zunanja.)

Prestopim mejo brez drugega brega?

Te meje ni, ker je ‘meja’ ?

Je ‘meja’, saj ni meja, ki je ni?

Meje ni, ker ni ‘meja’, ki je ni?

Meje ni, saj »je« ‘meja’.

Tudi ‘meja’ je, ker »ni« meja.

Le da na drugem bregu ‘meje’, ki ima en sam rob, ni eksistence.

Ta je na hrbtu bivanja, ki nima nobenega hrbta.

Kako naj sicer prestopim iz bivanja v eksistenco, ne da bi stopil v bivanje?

Kako naj stopim za hrbet meje tako, da stopim za hrbet ‘meje’?

Na hrbtu meje, ki nima hrbta, je ‘meja’: na hrbtu ‘meje’ je meja brez drugega brega?

Tako, da prestopim mejo med robovoma, ker je ni med bregovoma?

Tako, da prestopim ‘mejo’, ki ni meja, temveč ‘meja’ (ta nima hrbta, saj je meja: tudi ta nima hrbta, ker je ‘meja’)?

Je meja ista, saj je enaka?

Da, če ni ‘meja’.

Tudi ‘meja’ ni meja, če je enaka, ker je ista.

Meja je enaka, saj ni ista, le in samo, če je ‘meja’, ker ‘meja’ »ni« meja.

Takrat je ni, saj je prehodna.

Če ‘meja’ ni meja, ker »je« meja, je ‘meja’ ista, saj ni enaka.

Samo ter le takrat je ni, ker je prestopna.

(V prvem primeru je meja ‘meja’, saj ‘meja’ »ni« meja; v drugem primeru »je« ‘meja’ ‘meja’, ker ni meja.

Meja je ‘meja’, če »ni« meja; ‘meja’ »je« ‘meja’, če ni meja.

V tem je paradoks.)

Meje med eksistenco in bivanjem ni, saj je na hrbtu ‘meje’, ki drugega roba nima.

Drugače je ni, ker ima oba bregova, le da ni prehodna.

Na drugem bregu je eksistenca, na prvem pa bivanje: meja ima en sam breg, drugi je rob (ima samo en rob, drugi je breg).

Tudi ‘meja’ je meja: nima hrbta, saj »je« meja.

Na hrbtu meje, ki nima hrbta, je ‘meja’: meja »ni« ‘meja’.

Obe sta prestopni.

Meja je ista, ker ni enaka: na njenem hrbtu je ‘hrbet’ (hrbta nima nobena: meja je ista, saj »je« enaka, ‘meja’ »ni« meja, ker je enaka, saj ni ista; na hrbtu ‘meje’ »je« meja: meja »ni« ‘meja’, ker je brez hrbta).

Zunanja meja je zunaj, saj ni znotraj.

Notranja ‘meja’ je znotraj, ker ni zunaj.

Znotraj bivam, zunaj eksistiram, znotraj eksistiram, zunaj bivam?

Eksistenca je bivanje in bivanje je eksistenca.

Sicer meja »ni« meja, ampak ‘meja’: drugače ‘meja’ »ni« meja, saj je ‘meja’ (meja je meja, le če »je«, ker je ‘meja’ meja samo, če ni ‘meja’: ‘meja’ je ‘meja’, le če »ni«).

Zunanja meja je »notranja« : ‘meja’ »je« meja.

Notranja ‘meja’ »ni« zunanja: meja nima hrbta – »zunanja« ‘meja’ je meja.

Ta je ‘meja’, saj »ni« ‘meja’ (ni meja, ker »je« meja).

Kje je Prihodnost?

Na drugi strani ‘meje’ ?

Da, če je onstran meje Bodočnost.

Toda le, če ‘meja’ ni meja, ‘meja’ pa ni prestopna, saj je ni med bregovoma: prvi je rob, drugi je breg, drugi je rob, prvi je breg (rob je en sam, na drugi strani je rob: drugega brega nima, onstran je breg; na prvi strani ni roba, na drugi strani ni brega).

Dejstvo je, da stanje stvari obstaja.

Obstoječe stanje ni dejstvo.

Da je stanje stvari, ni dejstvo: da je dejstvo, obstaja dejstvo, da je stanje stvari.

Ni dejstvo, da je stanje stvari dejstvo.

Dejstvo pa je, da obstaja stanje stvari, ki ni obstoječe stanje.

Dejstvo je, da obstoječe stanje stvari ni stanje stvari.

Dejstvo obstaja?

Da, če je.

Je dejstvo?

Da, če obstaja.

Ni stanje stvari, ne obstoječe stanje stvari, ker je, saj obstaja.

Če obstaja, ni obstoječe stanje stvari, ne stanje, ker je.

Če imam negativno dejstvo, stanje stvari ne obstaja.

To je dejstvo.

Če nimam dejstva, nimam ne pozitivnega ne negativnega dejstva.

Tedaj stanja stvari ni, saj je, ker ne obstaja, saj ne ne obstaja?

Ni ga, ker ni res, da ni neresnično, ne resnično?

Ni ga, saj je?

Ni ga, ker ga ni: nima biti, saj njegova bit ni ‘nič, ki nima biti’.

Kaj je njegova bit?

Sploh je ni.

Se to lahko vprašam?

Ne.

Če rečem ne, sem se vprašal.

Lahko odgovorim?

Ne.

Če ne rečem ničesar, sem odgovoril.

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’.

Onstran zavesti, kjer ni ničesar, je ‘Predmet’.

Kaj je na drugi strani smrti?

Nič, ki ga sploh ni, ker ni smrt?

Življenje, ki ni smrt, saj ga sploh ni?

Smrt mi zvoni, ker sem živ?

Mi sploh nič ne zvoni, če sem mrtev?

Če sem mrtev, me ni: sem nič, ki nima biti, saj nisem sploh nič.

Smrt ni sploh nič.

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’, sploh nič pa nima nobene biti.

Kako naj rečem sploh nič, če sem živ?

Če sem mrtev, ne rečem nič, ker ne morem reči sploh nič.

Če bi lahko rekel sploh nič?

Ne bi imel Prihodnosti.

Če nimam te, ni Bodočnosti.

Če ni ne ene ne druge, me ni.

Ne, saj ni smrti.

Ni ne življenja ne smrti.

Če ni ne smrti ne življenja, ne bom umrl, ker sem večen, niti ne bom umrl, saj nisem večen.

Kaj je?

Sploh nič.

Po tem se ne morem vprašati, ker ni ne ‘Predmet’ ne Temelj.

Ontološkega korelata ni?

Je znotraj zavesti, kjer ni nič, je zunaj zavesti, kjer nič ni.

Zato se lahko vprašam po niču, ki ga sploh ni.

Ni stvaren, ne dejanski: ni dejanski, ne stvaren.6

1 Norec je, če ni norih?

Ni norih, če ni norcev?

Je življenje, kjer ni smrti?

Smrt je, kjer ni življenja?

Nikoli ne umrem?

Mrtev sem?

Je smrt življenje?

Je življenje smrt?

Ker je norec, saj ni norih?

Nisem nor?

Nikoli ne umrem?

Nor sem, ko sem mrtev?

Nikoli nisem mrtev (nisem nor)?

Ni norec mrtev?

Ni živ, ker je mrtev, saj ni mrtev, ker je živ?

Smrti ni, kjer je življenje?

Ni življenja, kjer je smrt?

Norcev ni, če ni smrti?

Ni življenja, če ni norcev?

Je norec nor?

Da, ni norec?

Smrt je del življenja?

Življenje je del smrti?

Če je norec nor, saj ni norec, je življenje smrt, smrt življenje?

Kjer je smrt, ni življenja?

Življenje je, kjer ni smrti?

2 Če je stavek, ki biva in eksistira, resničen, pomeni ontološki korelat stavka, ki biva ter eksistira.

Če je stavek, ki eksistira in biva, neresničen, pomeni stanje stvari stavka, ki eksistira ter biva.

Neresnični stavek ni resničen, resnični stavek ni neresničen.

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku.

Dejstvo je nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku.

Prvo dejstvo je pozitivno, drugo negativno.

Stanje stvari je pomen stavka, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Ontološki korelat je pomen stavka, njegovo stanje stvari, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Pozitivno dejstvo ustreza resničnemu stavku, ki biva in eksistira.

Negativno dejstvo ustreza neresničnemu stavku, ki eksistira ter biva.

Neresnični stavek, ki eksistira in biva, ustreza nedejanskemu, neobstoječemu ontološkemu korelatu.

Dejansko, obstoječe stanje stvari ustreza resničnemu stavku, ki biva ter eksistira.

Resnični stavek, ki eksistira in biva, pomeni ontološki korelat, ki mu ne ustreza noben stavek, ki biva ter eksistira.

Neresnični stavek, ki biva in eksistira, pomeni stanje stvari, ki mu ne ustreza noben stavek, ki eksistira in biva.

Resnični stavek pomeni ontološki korelat, ki mu ne ustreza noben stavek, ki biva ter eksistira.

Neresnični stavek pomeni stanje stvari, ki mu ne ustreza noben stavek, ki eksistira in biva.

Resnični stavek, ki biva ter eksistira, pomeni ontološki korelat (ki pomeni resnični stavek), ker ustreza dejanskemu stanju stvari.

Neresnični stavek, ki eksistira in biva, ustreza negativnemu dejstvu: ontološkemu korelatu (ki pomeni neresnični stavek), ki ne obstaja (ustreza nedejanskemu stanju stvari).

Če je stavek (ki biva ter eksistira) resničen, pomeni stanje stvari, ki ne obstaja ne ne obstaja, saj ontološkemu korelatu, ki ne ne obstaja ne obstaja, ne ustreza noben stavek (ki biva in eksistira).

Da obstaja ontološki korelat, je dejstvo; ker ne ne obstaja ne obstaja stanje stvari, ki je pomen bivajočega resničnega stavka (ki eksistira).

Ontološki korelat, ki ne obstaja ne ne obstaja, pomeni stavek, ki je resničen: njegova resničnost je onstran resničnostne vrednosti stavka, ki biva ter eksistira in eksistira ter biva. .

Če stavek (ki eksistira in biva) ni resničen, pomeni ontološki korelat, ki ne ne obstaja ne obstaja, saj stanju stvari, ki ne obstaja ne ne obstaja, ne ustreza noben stavek (ki eksistira ter biva).

Dejstvo je, da ontološki korelat ne obstaja; ker ne obstaja ne ne obstaja stanje stvari, ki je pomen eksistirajočega neresničnega stavka (ki biva).

Stanje stvari, ki ne ne obstaja ne obstaja, pomeni stavek, ki ni resničen: njegova neresničnost je na drugi strani resničnostne vrednosti stavka, ki eksistira in biva ter biva in eksistira.

Dejstvo je, da obstaja stanje stvari; saj ne obstaja ne ne obstaja ontološki korelat, ki je pomen bivajočega resničnega stavka (ki eksistira).

Ontološki korelat, ki ne obstaja ne ne obstaja, pomeni stavek, ki je resničen: njegova resničnost je onstran resničnostne vrednosti stavka, ki biva ter eksistira in eksistira ter biva.

Pozitivno dejstvo pomeni resnični stavek, ki eksistira in biva (resnični stavek ustreza obstoječemu ontološkemu korelatu).

Stanje stvari je dejstvo, ki ne obstaja; obstaja dejstvo, da je dejstvo, ki ne obstaja.

Da je dejstvo, ki ne obstaja, je dejstvo, ki obstaja (obstoječi ontološki korelat).

Stanje stvari pomeni stavek, ki je resničen, ker pozitivno dejstvo pomeni resnični stavek, ki eksistira in biva (resnični stavek ustreza obstoječemu ontološkemu korelatu).

Negativno dejstvo pomeni neresnični stavek, ki biva ter eksistira (neresnični stavek ustreza stanju stvari, ki ne obstaja).

Da je dejstvo, ki ne obstaja, je dejstvo, ki obstaja (obstoječi ontološki korelat).

Stanje stvari je dejstvo, ki ne obstaja; obstaja dejstvo, da je dejstvo, ki ne obstaja.

Ontološki korelat pomeni stavek, ki ni resničen, saj pomeni negativno dejstvo neresnični stavek, ki eksistira in biva (neresnični stavek ustreza obstoječemu stanju stvari).

Kaj pomeni resnični stavek, če nekaj pomeni?

Neresnični stavek?

Kaj pomeni ta?

Da stavek, ki je resničen, ne eksistira ter ne biva.

Tudi stavek, ki ni resničen, ne biva in ne eksistira?

Da, to pomeni resnični stavek.

Neresnični stavek pomeni resnični stavek: resnični stavek pomeni neresnični stavek.

Resnični stavek, ki eksistira ter biva, ne pomeni ničesar razen ontološkega korelata (ki je pomen bivajočega in eksistentnega stavka, ker je onstran njegove resničnostne vrednosti).

Pomeni samo to, da biva ter eksistira, saj ni neresničen.

Tudi neresnični stavek ne pomeni ničesar drugega: ni resničen, ker eksistira in biva.

Prvi biva ter eksistira in ne eksistira ter biva: pomeni drugega, ki ne pomeni prvega.

Drugi pomeni prvega, ki ne pomeni drugega: drugi eksistira in biva ter ne biva in eksistira.

Če prvi pomeni drugega, drugi ne eksistira, prvi biva.

Če pomeni drugi prvega, biva drugi, prvi ne eksistira.

Resnični stavek pomeni neresničnega, neresnični resničnega.

V prvem primeru biva prvi, drugi ne (saj eksistira).

V drugem primeru drugi biva ter eksistira, prvi ne (ker eksistira in biva).

Je eksistenca bivanje?

Ne, bivanje je eksistenca.

Je bivanje eksistenca?

Da, eksistenca je ‘eksistenca’.

Tudi bivanje je ‘bivanje’, saj eksistira.

Rečeno drugače.

Če obstaja dejansko stanje stvari, je ontološki korelat.

Stanje stvari je, če ontološki korelat dejansko ne obstaja.

Pozitivnemu dejstvu ustreza resnični stavek, negativnemu neresnični.

Drugi stavek pomeni prvega, prvi pomeni drugega?

Prvi pomeni drugega, drugi pomeni prvega?

Ontološki korelat je ontološki korelat, ker je stanje stvari?

Stanje stvari je stanje stvari, saj je ontološki korelat.

Ontološki korelat je ontološki korelat, ker je ‘ontološki korelat’ (ontološki korelat je, saj je dejstvo, da obstaja stanje stvari).

Stanje stvari je stanje stvari, ker je ‘stanje stvari’ (stanje stvari je, saj je dejstvo, da obstaja ontološki korelat).

Dejstvo je, da je ‘ontološki korelat’, ker je ‘stanje stvari’ ?

Dejstvo je, da je ontološki korelat, saj je dejstvo, da obstaja stanje stvari, ker je ‘stanje stvari’ ?

Dejstvo je, da je stanje stvari, saj je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, ker je ‘ontološki korelat’ ?

Da ontološki korelat obstaja, je dejstvo, ni pa dejstvo obstoječe stanje stvari?

Da stanje stvari obstaja, je dejstvo, ni pa dejstvo obstoječi ontološki korelat?

Je dejstvo, da je ‘stanje stvari’, saj je ‘ontološki korelat’ ?

Da stanje stvari je, ker obstaja, je pozitivno dejstvo.

Negativno dejstvo je, da je ontološki korelat, saj ne obstaja.

Dejstvo je, da je stanje stvari ontološki korelat, ta pa stanje stvari?

Dejstvo je, da je ontološki korelat stanje stvari, to pa ontološki korelat?

Dejstvo je, da je ontološki korelat ‘stanje stvari’, stanje stvari pa ‘ontološki korelat’.

Dejstvo je, da je stanje stvari ‘stanje stvari’, ker je ontološki korelat.

Dejstvo je, da ontološki korelat ni stanje stvari, stanje stvari pa je ontološki korelat.

Dejstvo je, da je ontološki korelat stanje stvari, stanje stvari pa ni ontološki korelat.

Dejstvo je, da je ‘ontološki korelat’ ontološki korelat (saj je dejstvo, da obstaja stanje stvari, ker je ‘stanje stvari’), saj ni ‘stanje stvari’ stanje stvari (ker je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, saj je ‘ontološki korelat’), stanje stvari, ki je ‘stanje stvari’, pa je ontološki korelat, ki ni ontološki korelat, ampak ‘stanje stvari’ (ni ontološki korelat, ki je ontološki korelat, ampak ‘stanje stvari’)? 

Če je ontološki korelat, ni stanje stvari; če je stanje stvari, ni ontološki korelat?

Stavek je resničen, če ničesar ne pomeni?

Da.

Pomeni, da ni resničen.

Stavek ni resničen, če ne pomeni ničesar?

Da, je Pravljica.

Ta je resnična.

Stavek pomeni le to, da ni resničen oziroma je resničen?

Pomen stavka je stanje stvari, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Pomen stavka je ontološki korelat, njegovo stanje stvari, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

3 Če stavek ‘Sredi travnika raste lepo drevo.’ ni resničen, ne obstaja noben ontološki korelat (stanje stvari), kar je negativno dejstvo: to obstaja, saj je dejstvo, da je stanje stvari ontološki korelat, ker ne obstaja nobeno dejstvo.

Če stavek ‘Sredi travnika raste grdo drevo.’ ni resničen, ne obstaja noben ontološki korelat (stanje stvari), kar je negativno dejstvo: to obstaja, saj je dejstvo, da je stanje stvari ontološki korelat, ker ne obstaja nobeno dejstvo.

Dejstvo je, da obstaja negativno dejstvo, saj obstaja negativno dejstvo, da je dejstvo.

Dejstvo je, da obstaja pozitivno dejstvo, ker obstaja pozitivno dejstvo, da je dejstvo.

Dejstvo je, saj ne obstaja, ker ni negativno dejstvo?

Dejstvo ni, saj ne obstaja, ker ni pozitivno dejstvo?

Dejstvo je, saj ne obstaja ne ne obstaja: dejstvo ni, ker ne ne obstaja ne obstaja?

Lahko rečem, da je, če ne obstaja ne ne obstaja?

Če ne ne obstaja ne obstaja, lahko rečem, da ni?

(Negativno dejstvo je nedejansko (neobstoječe) stanje stvari; obstoječi (dejanski) ontološki korelat je pozitivno dejstvo; dejstvo je, saj ne obstaja: dejstvo ni, ker ne obstaja.)

Če je, ni negativno dejstvo, saj ne obstaja?

Če ni, ni pozitivno dejstvo, ker ne obstaja?

Dejstvo je negativno in pozitivno.

Dejstvo je pozitivno ter negativno.

Je, saj ne obstaja, in ni, ker ne obstaja.

Ni, saj ni pozitivno, ter je, ker ni negativno.

Je in ni: ne obstaja ter ne obstaja.

Ni in je: ni pozitivno ter ni negativno.

Dejstvo je in ni ter ni in je, saj ne obstaja?

Da.

Stanje stvari je ontološki korelat – je dejstvo, ki ne obstaja.

Da to dejstvo obstaja, je pozitivno dejstvo.

Ontološki korelat je stanje stvari – je dejstvo, ki ne obstaja.

Da to dejstvo ne obstaja, je negativno dejstvo.

Dejstvo, ki je pozitivno ter negativno, je in ni ter ni in je.

Ni dejstvo, ki je (je dejstvo, ki obstaja, saj ni).

Ni dejstvo, ki ni (je dejstvo, ki ne obstaja, ker je).

Dejstvo, ki je, je ontološki korelat (stanje stvari).

Dejstvo, ki ni, je stanje stvari (ontološki korelat).

(Če stavek pomeni le to, da je resničen, ker ni resničen, in da ni resničen, saj je resničen, kaj pomeni stavek, da je stanje stvari ontološki korelat, ki ni stanje stvari, ter da je ontološki korelat stanje stvari, ki ni ontološki korelat (stanje stvari je ontološki korelat, če ni stanje stvari: tedaj je ontološki korelat stanje stvari, če ni ontološki korelat; stanje stvari je, ker je ontološki korelat, saj je ‘stanje stvari’, ontološki korelat je ‘ontološki korelat’, ker je stanje stvari?)

Ontološki korelat je stanje stvari, ki ni ontološki korelat, natanko takrat, ko je stanje stvari ontološki korelat, ki ni stanje stvari.

To je tedaj in le takrat, ko je ontološki korelat isti, ne pa enak kot stanje stvari, stanje stvari pa ni enako, marveč isto kot ontološki korelat.

Ter vice versa.

Ontološki korelat je enak, ne pa isti kot stanje stvari, stanje stvari pa ni isto, temveč enako kot ontološki korelat.

Kdaj je stanje stvari zgolj ontološki korelat?

Kdaj je ontološki korelat le ‘stanje stvari’ ?

Kdaj je ontološki korelat samo stanje stvari?

Kdaj je stanje stvari le ‘ontološki korelat’ ?

Ko je stanje stvari, saj ne obstaja ne ne obstaja?

Ko ne ne obstaja ne obstaja ontološki korelat, ker ni?

Ko ni stanje stvari, saj ne ne obstaja ne obstaja?

Ko ne obstaja ne ne obstaja ontološki korelat, ker je?

Stanje stvari je, saj ni, in ni, ker je, saj ne obstaja ne ne obstaja.

Ontološki korelat ni, ker je, ter je, saj ni, ker ne ne obstaja ne obstaja.

Stanje stvari je isto kot ontološki korelat?

Ontološki korelat pomeni, da ni enak kot stanje stvari.

Stanje stvari pomeni, da ni isto kot ontološki korelat?

Ontološki korelat je enak kot stanje stvari.

Pomeni stanje stvari ontološki korelat, ki pomeni stanje stvari – če ne obstajata ne ne obstajata?

Ne eksistirata ne bivata, ker sta, saj nista: nista, saj sta.

To je dejstvo?

Da, obstaja.

Dejstvo je, da obstaja stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Eksistira neresnični stavek, ker je ontološki korelat, saj je.

To dejstvo obstaja?

Dejstvo obstaja, ker je, in je, saj obstaja, ker stavek, ki eksistira, ne pomeni nič drugega, kot to da biva.

Stavek ki biva pa ne pomeni, da je dejstvo, saj obstaja; niti da obstaja, ker je: pomeni le to, da eksistira.

Je dejstvo, da stavek biva, saj obstaja dejstvo, da stavek eksistira?

Prvi stavek je isti, ne pa enak, drugi pa enak, ker je isti?

Prvi stavek je dejstvo, saj obstaja, ter obstaja, ker je – saj stavek ne biva ne eksistira?

Drugi stavek biva in eksistira ter eksistira in biva, ker ne ne obstaja ne ne ne obstaja?

Je dejstvo, saj obstaja, ker obstaja, saj je, ker ničesar ne pomeni, le da je resničen?

Ni resničen?

Da, je resničen: pomeni stanje stvari, ki je ontološki korelat – ta ni resničen ne neresničen?

Stanje stvari je pomen stavka, ki eksistira, saj biva, ter biva, ker eksistira: saj ne pomeni ontološkega korelata?

Ontološki korelat pomeni stanje stvari?

To je dejstvo, ki ne obstaja?

Da, če resničnemu stavku, ki eksistira (neresničnemu stavku, ki biva), ustreza dejstvo (obstoječe, dejansko stanje stvari).

To dejstvo je, ker obstaja, saj ne obstaja dejstvo, ki ni?

To dejstvo obstaja, ker ni, saj je dejstvo, ker ne obstaja?

Dejstvo je in ni, saj obstaja, ker ni, ter je, saj ne obstaja?

Dejstvo je in ni, ker ne obstaja, saj ni, ter je, ker obstaja?

Primaren je ‘ontološki korelat’, ne pa »stanje stvari«.

Obstaja stanje stvari, saj je ontološki korelat: primarno je dejstvo, ki je, ker ne obstaja, ne pa, da je, saj obstaja.

Je dejstvo, ki ne obstaja?

Dejstvo obstaja, ki ni?

Drugo je sekundarno.

Dejstvo ne biva (eksistira), ustreza pa stavku, ki eksistira (biva) in je resničen.

Dejstvo ne eksistira (biva), ustreza pa stavku, ki biva (eksistira) ter ni resničen.

Normalni stavek (propozicija) biva (eksistira) in je resničen, ker ne obstaja?

Propozicija (normalni stavek) eksistira (biva) ter ni resnična, saj ne obstaja?

Pomeni stanje stvari, ki je onstran resničnostne vrednosti stavka (ta eksistira in biva ter biva in eksistira), ker ontološki korelat ne ne obstaja ne obstaja?

Pomeni ontološki korelat, ki je na drugi strani resničnostne vrednosti stavka (ta biva ter eksistira in eksistira ter biva), saj stanje stvari ne obstaja ne ne obstaja?

Je to dejstvo, ki ne biva ne eksistira, je pa stanje stvari, ki je, ker je ontološki korelat, ki ne obstaja ne ne obstaja, saj normalni stavek ustreza dejstvu, ne pa stanju stvari, ki ne ne obstaja ne obstaja, ne ontološkemu korelatu, ki je?

Je to dejstvo, ki ne eksistira ne biva, je pa ontološki korelat, ki je, ker je stanje stvari, ki ne ne obstaja ne obstaja, saj propozicija ustreza dejstvu, ne pa ontološkemu korelatu, ki ne obstaja ne ne obstaja, ne stanju stvari, ki je?

Dejstvo je, da je stanje stvari, ker obstaja (ne obstaja) ontološki korelat.

Da je ontološki korelat, saj ne obstaja (obstaja) stanje stvari, je dejstvo.

Dejstvo, da je stanje stvari, ker obstaja ontološki korelat (da je ontološki korelat, saj obstaja stanje stvari), ustreza propoziciji.

Dejstvo, da je ontološki korelat, ker ne obstaja stanje stvari (da je stanje stvari, saj ne obstaja ontološki korelat), ustreza normalnemu stavku.

Dejstvo je, da propozicija pomeni ontološki korelat, ki je, ker obstaja stanje stvari?

Dejstvo je, da pomeni normalni stavek stanje stvari, ki ni, saj ne obstaja ontološki korelat?

Je dejstvo, da propozicija pomeni stanje stvari, ki ni, ker ne obstaja ontološki korelat?

Dejstvo je, da normalni stavek pomeni ontološki korelat, ki je, saj obstaja stanje stvari?

Je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, saj je stanje stvari – ker propozicija pomeni?

Dejstvo je, da ne obstaja stanje stvari, saj ni ontološki korelat, ker pomeni normalni stavek?

Je dejstvo, da ne obstaja ontološki korelat, saj ni stanje stvari, ker pomeni propozicija?

Dejstvo je, da obstaja stanje stvari, saj je ontološki korelat – ker normalni stavek pomeni?

Normalni stavek pomeni, da je resničen, saj je pomen ontološkeg korelata, ki je pomen propozicije?

Propozicija pomeni, da je resnična, ker je pomen stanja stvari, ki je pomen resničnega stavka?

Normalni stavek pomeni, da ni resničen, saj je pomen stanja stvari, ki je pomen propozicije?

Propozicija pomeni, da ni resnična, ker je pomen ontološkega korelata, ki je pomen neresničnega stavka?

Je normalni stavek resničen ali ne, če ne pomeni ne stanja stvari ne ontološkega korelata?

Propozicija ni resnična ali je, če ne pomeni ne ontološkega korelata ne stanja stvari?

Če ne pomeni ne stanja stvari ne ontološkega korelata, je resnična propozicija ista, saj je enaka normalnemu stavku, ki ni resničen?

Če ne pomeni ne ontološkega korelata ne stanja stvari, ni resnični normalni stavek, ki je enak, isti kot neresnična propozicija?

Če ničesar ne pomenita, ker sta ista, saj sta enaka (sta enaka, ker sta ista), je pleonazem tavtologija, tavtologija pa pleonazem?

Če nista ista, saj sta enaka, ne enaka, ker sta ista?

Nista ne pleonazem ne tavtologija, saj nista resnična ne neresnična.

Sta enaka, ker nista ista; ista, saj nista enaka?

Danes »»ne vidim«« dalj od ‘Predmeta’ ?

Ni ga, ker ga ni, saj ne obstaja ter ne ne obstaja: je na koncu brez konca?

Pot do resnice je sama resnica?

Nima ne začetka ne konca?

Na začetku je Temelj, ker konca »»ne vidim«« ?

»»Ne vidim«« začetka: »»ne vidim«« Temelja?

Je ‘Predmet’ Temelj, ta pa ni ‘Predmet’ ?

Če to verjamem, nisem obsojen na svobodo, saj moram biti svoboden?

Imam Prihodnost, ker nisem prisilni nevrotik (saj »…nimam…« ‘Predmeta’)?

Ne morem iz bunkerja, ker »…imam…« ‘predmet’, saj sem svoboden: imam Bodočnost (obsojen sem na svobodo)?

Stojim na mestu v eksistenci, ker bivam?

Bivam na mestu, saj eksistiram?

Prestopam mejo, ki ni prehodna, ker potujem na konec Bodočnosti.

Ta nima konca.

Njen konec je na začetku večnosti, ki se nikjer ne začne.

Če »…nimam…« Prihodnosti, prestopim ‘mejo’, saj potujem na konec večnosti.

Tam je ‘Predmet’.

Večnost nima začetka.

Na začetku Prihodnosti je Temelj.

Če ni diahronega premika na konec (začetek) resnice, nimam ne ‘predmeta’ ne Temelja ne temelja ne ‘Predmeta’, ker me sploh ni?

Me ni, če »…imam…« Temelj?

Umrl bom, saj sem večen?

Nekaj je, ker ni treba?

Dvomim lahko le v to, o čemer ni dvoma?

Sem, saj ni dvoma?

Ni dvoma, da »sem« ?

Nimam meja, ker sem prestopil notranjo ‘mejo’ (ni je med eksistenco in bivanjem)?

Nimam ‘meja’, saj sem prešel zunanjo mejo (ni je med bivanjem ter eksistenco)?

Meja je ‘meja’, ta pa meja: ‘meja’ je primarna, meja pa sekundarna?

Razcep pade na mejo, ne pa na ‘mejo’ ?

Ni onstran meje ničesar razen ‘predmeta’ ?

Enaka ‘meja’ je ista kot ista meja (enaka meja ni enaka kot ‘meja’, marveč ista), ker »…nimam…« Temelja?

Prestopil sem ‘mejo’, saj nimam Bodočnosti?

Če nimam Prihodnosti, ne morem iz kavarne, ker sem svoboden?

Ne vem, da »…imam…« Bodočnost, saj ne verjamem v ‘Predmet’ ?

Ne verjamem, da moram šteti do konca, ker sem svoboden?

Ne verjamem, da sem na mestu, saj ne verjamem, da »sem« (in vice versa)?

Ne verjamem, da eksistiram ter bivam in bivam ter eksistiram?

Ne verjamem, da lahko dvomim le v to, o čemer ni dvoma?

Vem za smrt, ker vanjo ne verjamem?

Umrl bom jutri, ne danes?

Jutri je danes, saj danes ne bom umrl?

Nikoli ne bom umrl?

Ne kristjan: po smrti živi v nebesih?

Tudi ateist ne, ker je religiozen kot kristjan, ki ni veren?

Ateist ne verjame v nebesa: ima Boga, saj je religiozen?

Primaren je ‘Predmet’, ker ne verjamem v Boga; nimam nebes, saj sem veren.

Verjamem v smrt, ker zanjo ne vem.

Živim samo enkrat, saj sem večen.

Je ‘Predmet’ čuden?

Smrt?

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’ ?

‘Predmet’ je smrt, smrt je življenje?

Temelj je ‘Predmet’, ki ne obstaja ne ne obstaja?

Če verjamem v intencionalno zavest, »…nimam…« ‘meje’ ?

Če »…imam…« mejo, nisem veren, ker sem kristjan, ateist . . .?

Ni kristjan ateist, saj je plankar?

Tudi ateist je plankar, ker ni kristjan?

Nisem plankar, saj bom umrl?

»»Ne vidim«« , ker sem veren?

»»Ne vidim«« na konec neskončnosti, saj nisem religiozen?

Motim se, ker imam prav, saj nisem ne ateist, ne kristjan . . . ?

Nisem religiozen, ker se ne motim, saj nimam prav?

Sam sem, ker verjamem v Temelj?

Dvomim lahko le v to, o čemer ni dvoma: »…nimam…« Prihodnosti?

Doma sem na koncu večnosti?

Prihajam iz Utopije, ki je metafora?

Je pravljica Pravljica, saj je resnična?

Danes resnice »…ne vidim…« , ker »sem« (verjamem, da eksistiram, saj bivam: verjamem, da »sem«, ker sem . . .)?

Kristjan ima večnost, saj ni ateist?

Ateist nima večnosti, ker je kristjan?

4 Je svet organon?

Vsak del nosi vse in vse vse?

5 Drevo je predmet?

Da, drevo je stvar?

Ta ni predmet?

Ne, predmet je drevo?

Drevo ni stvar?

Ne, stvar je predmet.

Predmet je drevo, ker je stvar »predmet«.

Predmet je drevo, saj je »stvar« predmet.

»Drevo« je predmet?

»Predmet« je drevo?

Ni eksistenca bivanje?

Bivanje je eksistenca?

6 ‘Predmet’ ne obstaja ne ne obstaja: ni nič, ki »je«, niti ni nič, ki ga ni.

Ne ne eksistira.

Temelj ne ne obstaja ne obstaja: ni nič, ki »ni«, niti nič, ki je.

Ne ne biva.

‘Predmet’ je, ker ni Temelj.

Temelj je, saj ni ‘Predmet’.

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj.

‘Predmeta’ »…nimam…« , ker »…imam…« objektivno realnost.

»…Nimam…« realne objektivnosti, saj »…imam…« Temelj.

Je onstran zavesti, kjer ni ničesar, drugačen in boljši ‘Predmet’ ?

Kakšen Temelj je zunaj zavesti, če nimam ne temelja ne ‘Predmeta’ ne ‘predmeta’ ?

Kaj je danes na drugi strani zavesti, če nisem ne avtonomen ne heteronomen?

Kdor ni ne heteronomen ne avtonomen, ni v moji zavesti.

Ne ve, ker verjame, niti ne verjame, saj ve.

Ne ve, ker ve, niti ne verjame, saj verjame.

Lahko to vem, ker verjamem, verjamem, saj vem, verjamem, ker verjamem, vem, saj vem?

Ne, ker »…nimam…« ‘Predmeta’.

Ne, saj »…imam…« Temelj.

Tega nimam v zavesti: to je v zavesti, ker ni to.

Tudi to je v zavesti, saj ni to.

Tudi . . . V zavesti je ‘Predmet’, ker »…nimam…« Temelja.

Nič ni onstran zavesti: ‘Predmet’ je Temelj.

Tudi Temelj »…imam…« , saj »…nimam…« ‘Predmeta’.

Temelj je ‘Predmet’.

                                                                                                  Damjan Ograjenšek, filozof .

Odločitev 4

Ne hrast ne hrošč človeka ne pozna, človek ni krona sveta.

                                                                                                          Gregor Strniša

Matematika se v svoji matematični spretnosti ne razlikujeta?

Nebistveno.

Sta specialista.

‘Predmet’ »…imata…« ?

Nista se tako odločila?

Temelj je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je Temelj?

Ne vem, kaj je Temelj?

Kako vem, da je ‘Predmet’ ?

Kako vem, da je Temelj?

Ne vem, kaj je ‘Predmet’ ?

Temelja ni?

Ne obstaja ne ne obstaja?

Je ‘Predmet’ ?

Ne ne obstaja ne obstaja?

Temelja ni, ker je?

‘Predmet’ je, saj ga ni?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj (‘Predmet’ je Temelj, ta pa ‘Predmet’)?

Temelja »…nimam…« , ker »…imam…« ‘Predmet’ ?

»…Nimam…« ‘Predmeta’, saj »…imam…« Temelj?

Nobenega »…nimam…« ?

Razen ‘Predmeta’ in Temelja?

Oba »…imam…« , ker ne obstajata ne ne obstajata?

Temelja ni, saj je?

‘Predmet’ je, ker ga ni?

Temelja je, saj ni ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je, ker »je« ‘Predmet’ ?

Je Temelj?

Ne ne obstaja ne obstaja?

Temelj ne obstaja ne ne obstaja, saj ni »Temelj« ?

»Ni« ‘Predmet’, ker je Temelj.

     Matematik se odloči za matematiko, saj se spomni?

    Česa?

     Kar ustvari?

    To se spomni?

     Ne, ustvari?

    Tako se spomni?

     Ustvari, ker ustvari?

     Ničesar se ne spomni?

     Spomni se, saj ustvari?

     Ničesar ne ustvari?

     Ne ve, kaj se spomni?

     Ustvari?

     Spomni se, ker ustvari?

     Ne ve, kaj ustvari?

     Dobro mu gre matematika?

     Kako se torej spomni?

     Tako, da ustvari?

     Ustvari tako, da se spomni?

     Lahko kaj ustvari, če se ničesar ne spomni?

     Se lahko česa spomni, če ničesar ne ustvari?

     Je objektivno realen?

     Objektivna realnost je zunaj zavesti?

     Jo matematik ustvari?

     Spomni se je?

     Ustvari?

     Zadnji člen je n + 1 ?

     Je čudno, da se ne odloči za ‘Predmet’ ?

Ničesar ni onstran zavesti?

Temelj?

Ta je ‘Predmet’ ?

Se ne odločim za matematiko?

Spomnim se Temelja?

Ustvarim ‘Predmet’ ?

Mi ničesar ne manjka?

Manjka mi Temelj?

Spomnim se ‘Predmeta’, saj ustvarim Temelj?

Meja moje zavesti nima zunanjega roba?

Tam je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je Temelj?

Je meja zunanja?

Ni onstran ničesar?

To vem, ker je prestopna?

Nikoli je ne preidem?

Ni prehodna?

Prestopam jo neprestano?

Je meja notranja ‘meja’ ?

Je ‘meja’ zunanja meja?

Matematik se ne odloči za ‘Predmet’ ?

Ne prestopi ‘meje’ ?

Ne ve, da ima mejo, saj nima ‘meje’ ?

Ne ve, da ima ‘mejo’, ker nima meje?

Meje ne prestopi?

Temelja ni?

Ničesar ni zunaj zavesti razen ‘Predmeta’ ?

Onstran zavesti je Temelj?

Tam ni ničesar?

     Je lahko znanstvenik veren?

     Se odloči za znanost, saj je religiozen?

     Kristjan, budist, musliman, . . . niso verni?

     Odločijo se za dogmo?

     So religiozni?

     Kot tak znanstvenik ni kristjan, . . . , ker ni dogmatik?

     Ni dogmatik, saj je teoretik, ker ni filozof?

      Ta je teoretik, saj ni dogmatik, ker ni znanstvenik?

     Je znanstvenik kot tak človek?

     Le človek je lahko znanstvenik kot znanstvenik?

     Znanstvenik kot tak ni dogmatik?

     Je lahko znanstvenik kot znanstvenik samo religiozen človek?

     Znanstvenik kot tak je lahko kristjan?

     Nima ‘Predmeta’ ?

     More biti znanstvenik (kot znanstvenik), kdor »…ima…« Temelj?

     Če »…nima…« ‘Predmeta’, je humanist?

     Gre mu za Človeka, ne za ljudi?

Zakaj ne sedim v restavraciji?

Nimam časa, saj se ukvarjam s Temeljem?

Ta je onstran zavesti, kjer je ‘Predmet’ ?

Na drugi strani zavesti je Temelj?

Onstran ‘meje’ je ‘Predmet’ ?

Meja nima zunanjega roba?

Na drugi strani meje je Temelj, ker ‘meja’ nima onstranega roba.

Je meja ‘meja’ ?

‘Meja’ je meja ?

Na zunanjem robu meje je ‘meja’ : meja ima samo notranji breg?

‘Meja’ ima le notranji rob: na onstranem bregu ‘meje’ je meja?

Nikoli ne prestopim ‘meje’, če ne preidem meje?

Nikoli ne preidem meje, če ne prestopim ‘meje’ ?

Ni meje, ne ‘meje’ ?

Je meja prehodna?

Na drug strani ‘meje’ je ‘Predmeta’ ?

Je ‘meja’ prestopna?

Na drugi strani meje je ‘predmet’ ?

     V žepu »…nimam…« ničesar, saj sem svoboden?

     Ne smem v restavracijo?

     Tako sem obsojen?

     V restavraciji sem heteronomen?

     Sem svoboden, ker nimam Prihodnosti?

     Nisem avtonomen, če nisem na svobodo obsojen?

     Nisem obsojen, saj nimam Bodočnosti?

     Nisem heteronomen?

     Ne morem iz restavracije, ker sem svoboden?

     Svoboden sem, saj ne smem v restavracijo?

      Sem avtonomen?

Je filozof lahko znanstvenik kot tak?

Je veren človek.

Morejo biti filozofi ateist, kristjan, . . . ?

So religiozni.

Filozof je veren, ker ne verjame v Boga?

Ateist ne verjame v Boga, saj ni filozof?

Je religiozen, ker ni kristjan, . . . ?

Je filozof veren, saj nima Boga?

Verjame v ‘Predmet’ ?

Ateist nima Temelja?

Ima Boga, ker vanj ne verjame?

Kristjan je religiozen kot ateist, saj ni filozof?

Verjame v Boga, ker ga ima?

Filozof ni kristjan, ne marksist, . . . ?

Ne more biti znanstvenik kot znanstvenik?

Je avtonomen?

Znanstvenik kot tak ni človek?

Ne more biti filozof?

Marksist ni človek?

Je človek, saj je religiozen?

Filozof je človek, ker je veren?

Matematik se ne odloči za ‘Predmet’ ?

Filozof se ne odloči za temelj?

      Komu zvoni?

     Meni, saj nisem mučenec?

     Kristjanu, ki ni marksist?

     Marksistu, ki je ateist?

     Ateist ter kristjan sta dogmatika?

     Zvoni filozofu?

     Ne smeje se eksistenci?

     Ta je bivanje?

     Ne bivanju, ki je eksistenca?

     Smeje se mučencu?

     Šale so smešne, ker so resnične?

     Mučenec nima Temelja?

          Kaj naj odgovorim Kantu?

          Kaj je človek?

          Za kar se odloči?

          To ve?

          Tako verjame?

          To verjame?

          Tako ve?

          Odloči se, saj se spomni?

          Spomni se, ker se odloči?

                                         Damjan Ograjenšek, filozof

Odločitev 3

Sporočil je, da se morje sploh ne konča.

Da pa so mesta sredi morja.

                                                    Gregor Strniša

Pot do resnice nima ne začetka ne konca?

Če pride do resnice, je pot do resnice sama resnica?

Če do resnice ne pride, ni poti do resnice?

Kam pride, če do resnice ne pride?

Pride do sebe, če pride do cilja?

Če tega nimam, nimam poti?

Če cilj nima pomena, pot nima smisla?

Pot nima pomena, če cilj nima smisla?

Naj pridem na cilj, ki nekaj pomeni, po nesmiselni poti?

Smisel imam, če pridem na nesmiseln cilj po poti, ki nima pomena?

Imam kakšen pomen, če potujem nesmiselno proti nepomembnemu cilju?

Sanjam o metulju, da spi in da sanja o meni: da spim ter da se zbudim?

Metulj sanja o meni, da spim in da sanjam o metulju: da se zbudi?

Metulj nima jezika, ker nima sveta, saj nima zavesti?

O čem sanja kamen, če sanjam o kamnu, da ničesar ne sanja?

Spi brez sanj?

Sicer nisem resničen, ker nimam resničnih sanj?

Če sem resničen, primem za kamen, ki ni resničen?

So moje sanje resnične: sanjam o resničnem kamnu?

Lahko v sanjah primem za neresničen kamen, če ni resničen?

Sanje niso resnične?

Lahko v budnem stanju primem za resničen kamen, če ni resničen?

Da, saj sem resničen?

Zbudim se v metuljevih sanjah, ker sem resničen, saj so moje sanje resnične?

Metulj ni resničen?

Zbudi se v mojih resničnih sanjah?

V njih sanja resničen metulj, ker ni resničen, saj sanja o resničnem kamnu?

Ni včeraj sedel na toplem kamnu, ki je topel zaradi vročega sonca?

Kamen je živ, ker nima pojma o vzroku?

Ne o posledici?

Sam sem živ, saj sem resničen?

Kaj mi pove resnični metulj v svojih resničnih sanjah?

Moj imperativ je bolj kategoričen kot pri Kantu, ker »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Kamen ima svoj kategorični imperativ, le da ne pozna Kanta?

Kant ni nikoli sanjal o kamnu?

Naj bom resničen ter se ne zbudim v metuljevih sanjah?

Je resnica na koncu poti?

Pot pride na konec, če nikjer ne začne?

Naj začne, če se nikjer ne konča?

Ni poti brez konca, konca pa ne brez začetka?

Če pot nima začetka, ni začetka brez konca?

Pot je resnična, saj nima ne konca ne začetka?

Na koncu je začetek, na začetku pa konec?

Začetek je Temelj, konec je ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’, ‘Predmet’ pa Temelj?

Nima resnica ne začetka ne konca?

Pot do resnice je večna, ker je neskončna?

Ne konča se na cilju, saj ni slaba neskončnost?

Na cilju je ‘Predmet’: pot do resnice nima nobenega konca?

Konec brez konca je Temelj, ki ne obstaja ne ne obstaja?

Je ‘Predmet’, ki se nikjer ne začne, ker je začetek?

Je pot do resnice sama resnica, če ni neskončna?

Neskončna je, če ni simetrija?

Pot med Temeljem in ‘Predmetom’ ter med ‘Predmetom’ in Temeljem ni simetrična, če ‘Predmet’ ni Temelj ter Temelj ni ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ »…imam…« , saj je resnica brez Temelja?

‘Predmeta’ »…nimam…« , ker »…imam…« Temelj?

Sem resničen, saj nisem utemeljen?

Je (doc) Holliday znan z Wyattom Earpom: zmagala sta pri O. K. Corralu?

                    »Pleši, pleši črni kos!

                    Kak bom plesal (dok) sem bos?«

Doktor Holliday je bil resničen, ker sem opredmeten?

Da, tudi šerif Earp je bil resničen, saj je poznal doktorja?

Je danes propozicija resnična?

Ni?

Pomen Temelja je drugačen kot pri ‘Predmetu’ ?

Običajni stavek je neresničen ali resničen, ker ne pomeni ničesar?

‘Predmet’ pomeni Temelj?

Nimam v žepu ‘predmeta’, če »»ne vidim«« do konca neskončnosti?

Sem plankar: v žepu »…imam…« ‘predmet’ ?

                    ‘Tudi veriga sestoji iz svojih členov, ne iz njih in

                    njihovih prostorskih odnosov.’

                    ‘Dejstvo, da so ti členi tako povezani, ne »sestoji« iz ničesar.’

                    ‘V stanju stvari so predmeti povezani med seboj kot členi verige.’

Tu sestoji veriga iz členov, ne pa iz njih ter njihovih prostorskih odnosov?

Da so členi povezani na tak način, ne »sestoji« iz ničesar?

Da, to je dejstvo?

Absurd je v tem, da vem za smrt, saj vanjo ne verjamem?

Da?

Sam verjamem v paradoks, ker sem avtonomen?

Ne verjamem v absurd, saj verjamem v smrt, ker zanjo ne vem?                  

                                                                                                   Damjan Ograjenšek, filozof

Odločitev 2

Vsak ima svoj košček sveta, kdor to ve, ima ves svet?                        

                                                                                            Rudi Kerševan

Cogito, ergo sum.

Mislim, torej sem.

Če mislim, imam ideje.

Ideja ni le idea; je tudi ideatum.

Je ideja o nečem.

Če torej sem, mislim in imam zavest.

Če imam zavest, imam ideje.

Ideja je idea natanko tedaj, ko je ideja.

Idea je ideja točno takrat, ko je idea.

Ideja ni le idea.

Idea ni le ideja.

O čem je ideja ideja, ker ni le idea?

Idea ni le ideja, saj je idea o čem?

Je idatum idee ideja?

Ideatum ideje je idea, ker ideja ni le idea?

Ideja je ideatum, če je ideja, ne le idea?

Če ni le idea, ni ideatum, saj ni ideja?

O čem je ideja ideja?

O ideatumu, če ni le idea?

Če je ideja, je ideatum?

Če je ideatum, ni le idea?

Če je ideja ideja, ker ni ideatum, ni idea, saj ni le idea?

Če je ideja ideja, ker ni idea, ni ideatum, saj ni le idea?

Če je ideja ideja, ker ni le idea, ni idea, saj ni ideatum?

Če je ideja ideja, ker ni le idea, ni ideatum, ker ni idea?

Ideja je le idea, saj je ideatum, ker je idea, saj je ideja?

Ideja je ideja, ker je idea?

Če je idea, je le idea?

Če je le idea, je ideatum?

Če je ideatum, je ideja?

Če ni ideja, ni le idea, saj ni ideatum, ker ni idea?

Če ni ideja, ni le idea, saj ni idea, ker ni ideatum?

Če ni ideja, ni ideatum, saj ni le idea, ker ni idea?

Če ni ideja, ni ideatum, saj ni idea, ker ni le idea?

Če ni ideja, ni idea, saj ni le idea, ker ni ideatum?

Če ni ideja, ni idea, saj ni ideatum, ker ni le idea?

Če ni idea, ni ideja, saj ni le idea, ker ni ideatum?

Če ni idea, ni ideja, saj ni ideatum, ker ni le idea?

Če ni idea, ni le idea, saj ni ideja, ker ni ideatum?

Če ni idea, ni le idea, saj ni ideatum, ker ni ideja?

Če ni idea, ni ideatum, saj ni ideja, ker ni idea?

Če ni idea, ni ideatum, saj ni idea, ker ni ideja?

Če ni le idea, ni ideja, saj ni ideatum, ker ni idea?

Če ni le idea, ni ideja, saj ni idea, ker ni ideatum?

Če ni le idea, ni ideatum, saj ni ideja, ker ni idea?

Če ni le idea, ni ideatum, saj ni idea, ker ni ideja?

Če ni le idea, ni idea, saj ni ideatum, ker ni ideja?

Če ni le idea, ni idea, saj ni ideja, ker ni ideatum?

Če ni ideatum, ni ideja, saj ni idea, ker ni le idea?

Če ni ideatum, ni ideja, saj ni le idea, ker ni idea?

Če ni ideatum, ni idea, saj ni ideja, ker ni le idea?

Če ni ideatum, ni idea, saj ni le idea, ker ni ideja?

Če ni ideatum, ni le idea, saj ni ideja, ker ni idea?

Če ni ideatum, ni le idea, saj ni idea, ker ni ideja?

Ideja je idea natanko tedaj, ko je ideja, saj je »ideja«, ker je le idea, saj je ideatum, ker je idea.

Idea je ideja točno takrat, ko je idea, saj je »idea«, ker je le idea, saj je ideatum, ker je idea.

Ideja »je« ideja, če je idea; idea »je« idea, če je ideja.

Ideja je »idea«, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea.

Idea je »ideja«, ker je le idea, saj je ideatum, ker je idea.

Ideja je ista kot idea, saj je idea enaka kot ideja?

Idea je ista kot ideja, ker je ideja enaka kot idea?

Ideja je »le idea, saj je ideatum, ker je idea« ?

Le idea, saj je ideatum, ker je idea, je ista kot le idea, saj je ideatum, ker je idea, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea, enaka kot le idea, ker je ideatum, saj je idea – ker je »idea« ?

Ideja biva ter eksistira, idea eksistira in biva?

Ideja biva kot idea, idea eksistira kot ideja?

Če ideja biva ter eksistira, je »ideja« ?

Če idea eksistira in biva, je »idea« ?

Ni ideja »idea« ?

Ni idea »ideja« ?

Ideja je »ideja«, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea, ker je idea natanko tedaj, ko je ideja?

Idea je »idea«, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea, ker je ideja točno takrat, ko je idea?

Če meja med idejo ter ideo ni prestopna, saj je prehodna (ni prehodna, ker je prestopna), je zunanja?

Onstran ideje ni nobene zunanje meje?

Tudi nobene onstrane meje ni zunaj idee ?

Da, zunaj ideje je idea, saj je onstran ideje zunanja meja?

Ista ideja je enaka, ker je idea, enaka idea je ista, saj je ideja?

Da, onstran idee je ideja, ker je zunaj idee onstrana meja?

Da, meje med idejo in ideo ter med ideo in idejo ni: meja ni prehodna, ker je prestopna (ni prestopna, saj je prehodna), ker je zunanja?

Če prestopim zunanjo mejo, stojim na mestu, saj potujem v neskončnost, ker nisem prestopil ‘meje’ ?

Je meja na hrbtu ‘meje’, ki nima nobenega hrbta?

Da, ‘meja’ je notranja, saj je na hrbtu zunanje meje?

Tudi ta nima hrbta?

Med eksistenco ter bivanjem in bivanjem ter eksistenco ni ne notranje ‘meje’ ne zunanje meje, le da je prva prehodna?

Druga je, ker ni prestopna?

Pot do resnice je sama resnica, ki nima ne začetka ne konca?

Od kod objektivna realnost?

Stojim ne meji, če eksistiram?

Bivam in potujem brez konca?

Pot brez konca nima začetka?

Če se nikjer ne začne, se nikjer ne konča?

Lahko eksistiram ter bivam in bivam, saj eksistiram, ter stojim na mestu, ker ne potujem?

V bivanju stojim, če »sem« ?

V eksistenci stojim, saj sem?

In vice versa?

Kako naj stojim, če potujem čez mejo (‘mejo’)?

Med bivanjem ter eksistenco ni ‘meje’ (ne meje), ker ne morem stati na mestu, če nisem na poti?

Od kod ‘Predmet’, če ni poti, saj nima konca?

Je Temelj ‘Predmet’, če se pot nikjer ne začne?

Se danes pot do resnice, ki je sama resnica, začne pri Temelju in konča s ‘Predmetom’ ?

Da, resnica nima ne začetka ne konca?

Kako se odločite?

Sam se odločim za avtonomnost.

Z drugo besedo:

. . . kdor hoče vas dočákat temne zore, neproste dni živet nočém enake,

ne branim mu, al jutra čákat more.

S seboj povabim druge vas junake,

vas, kterih rama se ukloníti noče . . .

. . . Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!

                                                                                         France Prešeren

Damjan Ograjenšek, filozof

Odločitev

                      They who can give up essential liberty to obtain a little      temporary safety, deserve neither liberty nor safety.                                                                                                                                                                                  Ben Franklin

Stanje stvari je nekaj, kar je.

Nekaj ne obstaja ne ne obstaja.

»Nekaj« je ali ni.

Ne ne obstaja, niti ne ne obstaja.

Nekaj ni »nekaj«.

»Nekaj« ni nekaj.     

‘Sredi travnika raste lepo drevo.’

Stavek je resničen.

     Drevo obstaja?

Obstaja ‘lepo’.

Predikat obstoj (neobstoj) se ne nanaša na drevo, ker je predikat lastnosti, funkcije, ne pa drevesa.

     Predikat lepo zadeva drevo?

Da, lepo obstaja, saj je ‘lepo’ : lepo drevo je ‘lepo’.

To je pozitivno dejstvo – dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku:

     ‘Sredi travnika raste lepo drevo.’ .

     Predikat lepo ne zadeva drevesa?

Zadeva »kaj« drugega.

Če je drevo grdo, ga zadeva predikat grdega.

Dejstvo je pozitivno – gre za dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku:

     ‘Sredi travnika raste grdo drevo.’ .

Grdo obstaja, ker je ‘grdo’: grdo drevo je ‘grdo’.

     Stavek je neresničen?

Če ni resničen, imam negativno dejstvo, ki ustreza nedejanskemu, neobstoječemu stanju stvari.

Če imam pozitivno dejstvo, dejansko, obstoječe stanje stvari ne ustreza neresničnemu stavku.

     Dejstvo (pozitivno ali negativno) imam, če je stavek resničen ali ne: grdo je ‘grdo’ , lepo ni ‘lepo’ (ali obratno)?

Če nimam grdega, nimam ‘lepega’.

Če nimam ‘lepega’, nimam grdega.

Če nimam ‘lepega’, nimam ‘grdega’.

Če nimam lepega, nimam ‘grdega’.

Če nimam ‘grdega’, nimam lepega.

Če nimam ‘grdega’, nimam ‘lepega’.

Če nimam lepega, nimam grdega.

Če nimam grdega, nimam lepega.

     Če ‘grdo’ imam?

Imam dejstvo.

Če imam to, imam pozitivno ali negativno dejstvo.

Imam resničen ali neresničen stavek.

Imam tudi ‘lepo’, grdo in lepo.

     Grdega drevesa nikoli ne vidim?

Nikoli ne vidim ‘grdega’.

     Vidim pa ‘lepo’ drevo, ker vidim lepo drevo?

     Grdo drevo imam, čeprav ga nikoli ne vidim?

     Nikoli ga ne vidim, saj imam tudi ‘lepo’ drevo?

     Vidim pa ‘grdo’ drevo, ker vidim grdo drevo?

     Kakšno je grdo drevo, ki ni ‘lepo’ ?

     Kakšno je ‘lepo’ drevo, ki je lepo?

Ni takšno kot grdo, ker ‘grdo’ drevo ni takšno kot ‘lepo’.

     Kakšno je ‘grdo’ drevo, ki je grdo?

Ni ‘lepo’, saj ni takšno kot lepo.

     Grdega drevesa ne vidim, vidim pa lepega, saj ga »vidim« ?

     Lepega drevesa ne vidim, vidim pa grdega, ker ga »vidim« ?

     Grdega vidim, saj vidim ‘grdega’ ?

     Lepega vidim, ker vidim ‘lepega’ ?

     ‘Grdega’ drevesa ne vidim, če ne »vidim« grdega?

     ‘Lepega’ drevesa ne vidim, če ne »vidim« lepega?

     Kaj vidim, če »vidim« ?

     Kaj »vidim«, če vidim?

     Kakšno je grdo drevo, če ga vidim?

     Kakšno je lepo drevo, če ga vidim?

     Kakšno je ‘grdo’ drevo, če ga »vidim« ?

     Kakšno je ‘lepo’ drevo, če ga »vidim« ?

     ‘Grdo’ drevo, ki ga »vidim«, je grdo?

     Če ‘lepo’ drevo »vidim«, je lepo?

     »Vidim« ‘grdo’ drevo, saj vidim grdo?

     Ker vidim lepo drevo, »vidim« ‘lepo’ ?

     Kakšno je grdo drevo, če ga »vidim«, ker ne vidim ‘grdega’ ?

     Kakšno je lepo drevo, če ga »vidim«, saj ne vidim ‘lepega’ ?

     Kakšno je ‘grdo’ drevo, če ga vidim, ker ne »vidim« lepega?

     Kakšno je ‘lepo’ drevo, če ga vidim, saj ne »vidim« grdega?

     Ne ustrezata resničnemu ali neresničnemu stavku?

     Ne ustrezata dejstvu, ne pozitivnemu ne negativnemu?

     Dejstvo je, da obstaja ali ne obstaja stanje stvari?

Stanje stvari je torej pomen stavka, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Ontološki korelat stavka ne obstaja, niti ne ne obstaja.

     Kaj pomeni resnični stavek?

     Kaj neresnični?

     Ničesar, ker sta resnična ali neresnična?

     Sta tavtologija, pleonazem?

     Sicer nimam dejanskosti?

     Realna objektivnost je?

     Ne ne obstaja ne obstaja, niti ni resnična, ne neresnična?

     Je stanje stvari?

     Tega »»ne vidim«« ?

     Če ne morem govoriti, moram molčati?

Moram govoriti, ker ne smem molčati.

     To je dejstvo?

     Obstoječe stanje stvari ni dejstvo: dejstvo je, da stanje stvari obstaja, saj imam neresnično ali resnično propozicijo?

Govor o stanjih stvari in dejstvih je gramatikalen.

Je jezikovna parafraza propozicije (normalnega stavka).

Pomen govora o stanjih stvari ter dejstvih je sekundaren: je izveden – glede na pomen običajnih stavkov.

Ti se nanašajo na individualne stvari (na predmete).

     Dejanskost ni dejstvo?

Da je dejanskost, je dejstvo.

     Da je tavtologija, ni dejstvo?

Da je dejstvo, je tavtologija.

     Ni dejstvo, da je pleonazem?

Da je pleonazem, je dejstvo.

     Dejstvo je, da je objektivna realnost realna objektivnost?

Da, tavtologija je pleonazem.

     Da je resnična objektivnost objektivna resničnost, je dejstvo?

Da, pleonazem je tavtologija.

     Da je realna objektivnost resnična realnost, je dejstvo?

     Dejstvo je, da je realna resničnost resnična objektivnost?

     Dejstvo je, da je realna objektivnost objektivna realnost, ker je realna objektivnost resnična objektivnost?

     Je dejstvo, da je resnična objektivnost objektivna resničnost, saj je resnična objektivnost realna objektivnost?

     Realna objektivnost je resnična objektivnost, ker je objektivna realnost objektivna resničnost?

     Resnična objektivnost je realna, objektivna realnost pa resnična?                  

     Objektivna resničnost je realna, objektivna realnost je resnična?

     Dejstvo je, da je resnična realnost realna resničnost?

     Da je realna resničnost resnična realnost, je dejstvo?

     Da je dejstvo, je realna resničnost resna?

     Da je resnična realnost realna, je dejstvo?

     Je dejstvo, da je dejanskost?

     Da je dejanskost, je dejstvo?

     Dejstvo je, da stanja stvari »»ne vidim«« ?

     Vidim lepo drevo, če ga »»ne vidim«« , saj ga »vidim« ?

     Vidim ‘grdo’ drevo, ker »vidim« grdo, saj »»ne vidim«« ‘grdega’ ?

     Drevesa ni, če lepo ni ‘lepo’ ?

     Če ‘grdo’ ni grdo, »»ne vidim«« ?

     Da je stanje stvari, je dejstvo?

     Ni dejstvo, da stanje stvari obstaja ali ne obstaja?

     Dejstvo je, da stavek nič ne pomeni?

     Propozicija je resnična?

     Je neresničen stavek?

     Tudi ta je resničen?

Lepo torej obstaja, ker je ‘lepo’ : lepo drevo ne obstaja ne ne obstaja, je pa resnično, saj je ‘lepo’ .

Lepo drevo ni resnično ne neresnično, ni pa stanje stvari.

     Je obstoj stanja stvari dejstvo?

Ne, dejstvo je, da obstaja stanje stvari.

     Je dejstvo, da je lepo drevo resnično?

Ni dejstvo lepo drevo, niti ni dejstvo resnično drevo.

Dejstvo je, da je lepo drevo ‘lepo’.

Dejstvo je, da je ‘lepo’ drevo resnično.

Je stanje stvari resnično?

Niti ni resnično, ne neresnično.

Ne obstaja ne ne obstaja.

Dejstvo je, da obstaja ali ne obstaja, ker obstoječe ali ne obstoječe stanje stvari ni dejstvo.

Da obstaja, je pozitivno dejstvo.

Da ne obstaja, je negativno dejstvo.

     Predikat obstoj ni predikat drevesa (»nečesa«)?

     Je predikat predikata spremenljivke, ki ni prazna, saj ni v njej ničesar (nekaj je v njej, ker je prazna)?

     Predikat obstoj se ne nanaša na lepo drevo, temveč na lepo, ker se sploh ne nanaša na drevo, temveč je drevo ‘lepo’ ?

Drevo ni lepo, saj je drevo: drevo je lepo, ker je ‘lepo’.

     ‘Lepo’ obstaja, drevo eksistira?

Drevo biva, ‘lepo’ ne eksistira?

‘Lepo’ ne eksistira, ker obstaja, saj ne biva?

‘Lepo’ ne biva, ker obstaja, saj ne eksistira?

     Drevo eksistira in biva ter biva in eksistira: je resnično, ker je ‘lepo’ ?             

     Ustreza pozitivnemu dejstvu (da stanje stvari obstaja)?

     Je lepo drevo resnično, če ni ‘lepo’ ?

     Če je ‘lepo’, ne ne obstaja, niti obstaja, je pa resnično?

     Če ni resnično, je lepo, ni pa ‘lepo’ ?

V nobenem primeru ne obstaja ne ne obstaja, saj ni stanje stvari.

     Je stanje stvari lepo?

Ni lepo, niti ‘lepo’.

Če obstaja, je dejstvo.

Obstoječemu stanju, ki ne »obstaja«, ustreza resnični stavek o ‘lepem’ drevesu.

Drevo ni lepo, ker je resnično: dejstvo je, da je resnično, saj je ‘lepo’ (dejstvo je, da je ‘lepo’, ker je resnično).

Predikat obstoj se nanaša na lepo.

Drevo je resnično, saj obstaja ‘lepo’ drevo; to je dejstvo.

     Obstoj ni predikat drevesa?

Ne.

Dejstvo je, da obstaja ‘lepo’ drevo, ni pa resnično ne neresnično, da obstaja lepo drevo.

Če ne obstaja ‘lepo’ drevo, ni dejstvo, da lepo drevo obstaja, ker imam negativno dejstvo, ne pa pozitivnega.

Če imam pozitivno dejstvo, je dejstvo, da drevo ni resnično, saj je lepo, ampak obstaja stanje stvari.

Dejstvo je, da je lepo drevo ‘lepo’, saj je dejstvo, da je drevo, ki eksistira (biva) ‘lepo’.

     Če je drevo lepo (grdo), ker ne biva (ne eksistira), nimam resničnega stavka?

     Imam negativno dejstvo?

Da, nimam neresničnega stavka, imam pa stanje stvari, ki ne obstaja (ne nanaša se na noben stavek).

     Dejstvo je, da nimam pozitivnega dejstva?

Da, obstaja negativno dejstvo.

Dejstvo je, da stanje stvari ne obstaja.

Če nimam resničnega ne neresničnega stavka, je dejstvo, da imam negativno dejstvo.

Če imam pozitivno dejstvo, je dejstvo, da imam neresničen ali resničen stavek.

     Drevo je grdo (lepo)?

Če eksistira (biva), imam resničen ali neresničen stavek, da je drevo ‘lepo’.

Če je stavek resničen, je drevo, ki ne obstaja, temveč eksistira, ‘lepo’.

Če ni ‘lepo’, je resničen stavek, da je drevo ‘grdo’, saj biva, ker ne obstaja.

     To je dejstvo?

     Da, dejstvo je, da obstaja pozitivno dejstvo.

     Je dejstvo lepo ali grdo drevo, ker drevo ne ne obstaja ne obstaja?

Ne, dejstvu ustreza resničen ali neresničen stavek.

     Dejstvo je, da nimam ne pozitivnega ne negativnega dejstva?

Če nimam dejstva, nimam stanja stvari.

Če nimam tega, nimam ne negativnega ne pozitivnega dejstva.

Drugega dejstva nimam.

To ni dejstvo.

Dejstvo pa je, da »nimam« drevesa.

     Spremenljivka je prazna?

Ne, v njej ni drevesa.

     Spremenljivka ni prazna?

Da, drevo je ‘lepo’, saj ga »nimam«.

     Kaj imam?

Spremenljivko.

Ta ni prazna: v njej »je« drevo, ker v njej biva karkoli.

V njej eksistira karkoli, saj v njej »ni« drevesa.

     Spremenljivka je polna, ker ni prazna, saj je prazna, ker ni polna?

Ne.

     Kdaj je spremenljivka polna, saj ni prazna, ker v njej nekaj je, saj ni prazna, ker ni polna – saj v njej ne biva, niti ne eksistira karkoli?

Kadar je ista, ni pa enaka.

Če je enaka, ni pa ista.

     Kaj je v njej?

     Stanje stvari, ki obstaja?

Da.

V tem je paradoks: ne verjamem v absurd.

     To je dejstvo?

     Da, ker sem: nimam ne pozitivnega ne negativnega dejstva, saj ne bivam, ker ne eksistitiram, niti ne eksistiram, ker ne bivam.

      Sem, saj me ni?

     Ni me, ker sem?

Ni res, da »sem« .

     »Nisem« ?

Ni res, da »nisem« .

(     Lahko dvomim o tem, da sem?

Ne.

Meje mojega sveta so meje mojega jezika.

Meje tega so meje moje zavesti in nezavednega.

     Moja življenjska forma je moja jezikovna igra?

Vsebina je forma ter obratno.

Kdor se je zmotil v jezikovni igri, ima takšno vsebino.

     Lahko pretendira, da ve kaj gotovega?

Da, če ne ve, da se moti.

     Lahko izve, da se moti?

Če igra jezikovno igro tako, da mu gre za resnico.

S tem gre za mejo njegovega jezika, kar je meja njegovega sveta, torej zavesti.

     Njegovo nezavedno nima meja?

     Zavest jo ima, nezavedno pa ne?

     Kako naj se ne zavedam govorice nezavednega, če nimam zavesti?

     Zavest mi govori, da je omejena?

Da.

Omejena je z nezavednim.

     Govorica tega ni omejena?

     Se ne zavedam še česa, razen zavesti?

     Česa?

     Kar je zunaj zavesti?

     Nezavedno (zavest, ki se je ne zavedam)?

     Onstran zavesti ni Drugega?

Z drugo besedo, zunaj zavesti je ‘Predmet’.

Tega onstran zavesti ni, ker ga ni.

‘Predmet’ je Temelj.

     Kako naj se ga sicer zavedam?

     Kaj vem o ‘Predmetu’ ?

Ničesar, ker se zavedam Temelja.

     Ta je znotraj zavesti?

Da, zunaj zavesti je ‘Predmet’.

     Kaj vem o Temelju?

To, da se ga zavedam.  

     Onstran zavesti?

Da, Temelja ni brez ‘Predmeta’.

Ta je objektivno realen, saj je Temelj.

Tudi ta je objektivno resničen, ker je ‘Predmet’.

Če je Temelj objektivno resničen, je ‘Predmet’, ki je objektivno realen.

Če je ‘Predmet’, objektivno resničen, je Temelj, ki je objektivno realen.

Ničesar ni zunaj jezika, ki je meja mojega sveta, s tem moje zavesti in podzavesti.

     So moji možgani v kadi?

Pojma gotovosti ter dvoma sta možna le v različnih jezikovnih kontekstih: o obeh odločam le z vidika jezikovne igre.

     Kaj je zunaj zavesti, če igram jezikovno igro napačno?

Ne vem.

     Moji možgani niso v kadi?

Ne vem.

     Če jo igram pravilno?

Vem, da moji možgani niso v kadi, ker ni zunaj zavesti, kot meje mojega sveta, ničesar.

Tam je ‘Predmet’, ki ga »…nimam…« .

     Pravilno povem Temelj?

     Tudi tega nimam onstran meja svojega jezika?

     Da, saj ga imam?

     Tako torej izrazim ‘potešeno’ gotovost?

     Te zunaj jezika ne morem opazovati drugače kot življenjsko formo?

     Njena vsebina je ‘Predmet’, ki je objektivno resničen, ker je Temelj?

     Njena vsebina je Temelj, ki je objektivno realen, saj je ‘Predmet’ ?

     Zunaj zavesti je Temelj?

     Ničesar; razen ‘Predmeta’ ?

     Ta je Temelj?

     Da, znotraj zavesti je ‘Predmet’ ?

     Gotovost je v sami naravi jezikovne igre?

     Sicer ne vem, kaj je zunaj kadi?

     Če tega ne vem, nimam jezika?

     Dokler sem živ, ga torej imam (naj se motim ali ne)?

     O tem ni dvoma?

     Dvom vedno počiva na tem, kar je zunaj slehernega dvoma?

     Kaj je onstran kadi?

     Se lahko v jeziku zmotim tako, da nimam jezika?

     Da, če sem heteronomen?

     Zunaj mojega jezika je Drugi, ki je objektivno realen, ker se ga ne zavedam ne ne zavedam?

Če sem avtonomen, je onstran kadi objektivno resničen drugi, saj se zavedam: tudi znotraj kadi nisem sam, ker se objektivno realno zavedam.

     Se motim?

Da, imam prav.

Moja paradigma nima ne začetka ne konca: »»ne vidim«« ne Temelja ne ‘Predmeta’.

Če sem heteronomen, nimam prav, saj se motim.

Razen, če verjamem v absurd, da je zunaj moje kadi objektivna resničnost (realnost), ki se je ne zavedam (ne zavestno ne nezavedno).

Tega ne vem?

Ne, verjamem, ker je absurdno.

Če verjamem, ne vem.

Absurd je v tem, da tega ne morem niti verjeti.

     Se lahko tako zmotim v jezikovni igri?

Da, če nimam jezika.

Absurd je torej v tem, da razumem jezik Drugega, ne pa lastnega, ki je objektivno resničen, saj ga nimam.

     Kaj »vidi« Wittgenstein?

     O čem glasno molči?

     To iz zavesti izbriše s ‘potešeno’ gotovostjo, ki jo lahko opazujem kot življenjsko formo?

Da. 

Dvomim lahko le o tem, o čemer ni dvoma.

V njegovi jezikovni igri ni Temelja, niti ‘Predmeta’.)

                                                                                       Damjan Ograjenšek, filozof 

Stvarnost

A nevidna češerika vidi ko magnetna igla, kje cveti na nebu čista, daljna, sama, Severnica.

                                   Gregor Strniša

(Češerika: žleza z notranjim izločanjem, podolgovate, koničaste oblike, v možganih vseh vretenčarjev, približno v višini oči sredi glave – najbrž ostanek pradobnega čutila, morda tretjega temenskega očesa nekaterih plazilcev in prasesalcev.)

Pri normalni porazdelitvi lahko spremenljivka x (naključna spremenljivka v verjetnostnem računu) zavzame na nekem intervalu sleherno vrednost.

Funkcijo, ki ponazarja normalno porazdelitev, imenujemo zvezno.

So pa tudi funkcije, kjer more x (r) zavzeti zalogo vrednosti, ki jo lahko zapišemo kot končno ali kot neskončno zaporedje.

Takšna funkcija, in iz nje izhajajoča porazdelitev, je binomska.

V tovrstni porazdelitvi se v matematični statistiki porazdeljujejo atributivni znaki, zato je binomska porazdelitev osnova za vzorčenje atributov.

Binomska porazdelitev (gostota verjetnosti) je definirana takole:

p(r) = Crnpr(1-p)n-r

(C = število kombinacij reda r med n elementi; pr = verjetnost p pri atributivnem znaku r; (1-p)n-r = 1-verjetnost p pri n elementih ter r atributivnih znakih).

Njena porazdelitvena funkcija (zakon) se glasi:

P(r) = r=0Sn Crnpr(1-p)n-r                   za r < x < r+1 .

(r se porazdeljuje od 0 do n.)

Izraz (1-p) pogosto pišemo kot q             [(1-p) = q].

Verjetnost, da ima enota dano značilnost, je p.

Porazdelitveni zakon (funkcija) pove, da naredi porazdelitvena funkcija v vsaki točki x = r (r = 0, 1, 2, 3, …, n) skok p(r) in je zato nezvezna.

Na intervalu med sosednjima točkama nezveznosti ima konstantno vrednost: funkcija je stopničasta.

Pogosto gostoto verjetnosti (gostoto relativne frekvence) zapišemo pri binomski porazdelitvi takole:

P(r) = (nr) pr qn-r = (n!/r!(n-r)!) (pr qn-r) .

(n elementov, r zadetkov, pr = verjetnost p pri atributivnem znaku r, q pri n ter r.)  

Verjetnost, da ima neka enota dano značilnost, more biti od 0 do 1.

Podoba funkcije je tem bolj asimetrična, čim bolj je vrednost verjetnosti bližja 0 ali 1.

Če je p = q = 0,5 je slika simetrična.

Oblika binomske distribucije ni odvisna le od vrednosti p, marveč še od n.

Z večanjem n teži porazdelitev k simetriji: v določenih pogojih jo lahko nadomestimo z normalno distribucijo.

Gostota verjetnosti (število uspehov) p od 0,1 do 0,5 pri n=20 je podana v spodnji tabeli.

Gostota verjetnosti torej pove, kolikšna je verjetnost, da ima med dvajsetimi enotami vzorca dano značilnost r enot, če je verjetnost, da se enote z dano značilnostjo pojavljajo v populaciji, p.

(Matematično!

Kakšna je verjetnost, da se zgodi dogodek A pri n poizkusih natanko r krat?

(Vsi poizkusi so med seboj neodvisni in enaki, verjetnost uspeha pa je p.)

Če je verjetnost uspeha 0,1.

Nič uspehov v enem izboru se pojavi 1216-krat v 10.002 poizkusih.

En uspeh v enem izboru se pojavi 2702-krat v 10.002 poizkusih.

Dva uspeha v enem izboru se pojavita 2852-krat v 10.002 poizkusih. . . .

Devet uspehov v enem izboru se pojavi le enkrat v 10.002 poizkusih.)

Sama gostota verjetnosti je v tabeli pomnožena z 10.000. Številke v posameznih kolonah pokažejo, kolikokrat je r enot (enot z dano značilnostjo) v vzorcu dvajsetih enot, če vzorec ponavljamo 10.000 krat.

Tabela: členi binomske vrste 10.000 (p + q) za vzorec 20 enot pri vrednostih p = 0,1 do 0,5.

(p = 0,1 ; q = 1 – p = 1 – 0,1 = 0,9 ; (p + q) za vzorec(20) = (0,1 + 0,9) = 1 .

p = 0,2 ; (p + q)  = (0,2 + 0,8) = 1 .

p = 0,3 ; (p + q) = 1 . . . .

število                p=0,1    p=0,2  p=0,3   p=0,4   p=0,5

enot z                     =0,9  =0,8   =0,7     =0,6     =0,5

dano

značilnostjo r 

0                                 1216 115 8

1                                  2702 576 68 5

2                                  2852 1369 278 31 2

3                                  1901 2054 716 123 11

4                                  898 2182 1304 350 46

5                                   319 1746 1789 746 148

6                                     89 1091 1916 1244 370

7                                  20 545 1643 1659 739

8                                   4 222 1144 1797 1201

9                                        1 74 654 1597 1602

10                                           20 308 1171 1762

11                                            5 120 710 1602

12                                                    1 39 355 1201

13                                                                 10 146 739

14                                                                  2 49 370

15                                                                       13 148

16                                                                     3 46

17                                                                                                 11

18                                                                                                 2

19

20

Če v gozdu lubadarji napadejo vsako deseto drevo, je verjetnost pojavljanja drevesa z dano značilnostjo (napad lubadarja) p = 0,1.

Če je verjetnost pojavljanja drevesa z dano značilnostjo (napad lubadarja) p = 0,5, napadejo lubadarji v gozdu vsako katero drevo?

Vsako drugo.

Pri p = 0,4 je napadeno vsako dva cela peto drevo (eno na dve drevesi ter pol (1/2,5 = 0,4 (40% je napadenih, 60% ne)).

Pri p = 0,3 je napadeno eno drevo na 3,3 drevesa, pri p = 0,2 vsako peto. Pri p = 0,9 je napadenih 9/10 dreves (devet dreves na deset, kar je eno na 1,1. (napadenih je 90%, ne 10%), pri p = 0,8 eno na 1,25., pri p = 0,7 vsako 1,4. in pri p = 0,6 od desetih šest.

Če v gozdu naključno izberemo 20 dreves in opravimo 10.002 takšnih izbiranj, imamo pri p = 0,1  torej 1216 izborov, kjer lubadar ne napade nobenega drevesa, 2702 izbora, kjer napade 1 drevo, 2852 izborov, kjer napade 2 drevesi . . . ter le en izbor, kjer napade 9 dreves.

Če označimo binomsko verjetnost r uspehov v vzorcu velikosti n z že znano  formulo

p(r) = (nr) pr qn-r ,

sta srednja vrednost (aritmetična sredina) in varianca definirani takole:

M = r=0Sn rp(r) = np ; s2 = r=0Sn (r – M)2p(r) = npq .

(s2 = s na kvadrat)

Zakaj np?

Glede na zgornjo tabelo je pri p = 0,1 na 10.002 izbora 1216 zadetkov atributivnega znaka 0 .

(Zakaj ni vseh izborov 10.000?

Je zadetek atributivnega znaka 9 res samo eden?

Morda.

Vprašanje je tole: zakaj se je popisovalec zmotil?)

Pri 10.002 poizkusih je verjetnost, da v vzorcu 20. dreves ne najdemo nobenega drevesa, ki ga napade lubadar, 0,121575685: če pri 1216. ponovitvah vzorca v nobeni ponovitvi ne najdemo lubadarja v nobenem drevesu.

Če najdemo v vzorcu atributivni znak 1 pri 2702. ponovitvah, je zgornja verjetnost 0,270145971.

Pri 2852. ponovitvah ter dveh drevesih v vzorcu je p = 0,285142971 . . .

Pri atributivnem znaku 9 najdemo v vzorcu 20. dreves 9 napadenih dreves pri 10.002. ponovitvah samo v enem primeru.

Aritmetična sredina je 0,099110178, kar lahko zaradi napake popisovalca zaokrožimo na p = 0,1 .

Koliko je napadov v vzorcu v povprečju?

Spričo napake 4,5 (0,1+0,2+0.3…+0,9=4,5).

M = r=0Sn rp(r) = np

Pri 10.002 poizkusih je pri verjetnosti zadetka 0,1 srednja vrednost zadetkov 1000,2 (n.p = 10002.0,1= 1000,2).

Varianca?

s na2 = r=0Sn (r – M)2p(r) = npq = 9001,8 (90018.0,1= 9001,8) .

Če je pri 10.002 poizkusih in pri p = 0,1 v 1216 ponovitvah zadet atributivni znak 0, pri 8786 ponovitvah ni zadet (10.002-1216=8786).

Pri 2702. ponovitvah vzorca 20. dreves (vzorci se ne prekrivajo) je pri p = 0,1 7300 ponovitev od 10.002. takšnih, da v vzorcu ne najdemo enega drevesa (samo enega), kjer je lubadar, ker najdemo natanko enega pri 2702. ponovitvah. . . .

Glede na vzorec z 20. enotami pride ob verjetnosti p = 0,1 pri 1000,2. ponovitvah v povprečju, poprečno nujno do vzorca z atributivnim znakom 4,5, ko pri 9001,8. ponovitvah v poprečju, poprečno nujno ne najdem v vzorcu nobenega atributivnega znaka.

Verjetnost, da v vzorcu (ob omenjenih ponovitvah) poprečno najdem atributivni znak z nujno vrednostjo 4,5, je 0,1.

Verjetnost, da pri tem v povprečju v vzorcu nujno ne najdem nobenega atributivnega znaka, je p = 0,9.

M = 4,5 , s na 2 = 40,5 .

(p = 0,1 ; q = 1 – p = 0,9 1.0,1 + 2.0,1 + . . . + 9.0,1 = 4,5 1.0,9 + 2.0,9 + . . . + 9.0,9 = 40,5)

(Če vzamem v ozir na primer premere po debelinskih stopnjah, lahko izračunam tudi standardni odklon od aritmetične sredine, kar je napaka (+/-).)

Že je znano, da lahko binomsko porazdelitev nadomestimo z normalno, če je n velik.

Toda med porazdelitvama je bistvena razlika.

Binomska porazdelitev podaja verjetnost (relativna frekvenca) samo na celih vrednostih r = 0, 1, 2, 3, . . . , n: pri normalni porazdelitvi pa je podana za vsako vrednost na intervalu od +°° do -°°.

Če binomsko porazdelitev nadomestimo z normalno, je vprašanje naslednje: kakšen del razmaka normalne krivulje uporabimo kot aproksimacijo za ocenitev binomske verjetnosti?

Eden od načinov je, da vzamemo binom kot grupiranje normale v intervalu po eno enoto. Po tem pravilu ustreza binomska ordinata pri 4 razmaku pod normalno krivuljo od 3,5 do 4,5 , ordinata 5 razmaku od 4,5 do 5,5 . . .

Binomska porazdelitev torej poda relativne frekvence le za cele vrednosti r od 0 do n. Pri normalni porazdelitvi pa je funkcija, ki ponazarja normalno porazdelitev, zvezna.

Tu pa se je potrebno vrniti v šesto stoletje pred našim štetjem, k Pitagori.

Odkrije preprosta številčna razmerja glasbenih intervalov.

Polna struna da toniko.

Če skrčimo dolžino na tri četrtine, dobimo kvarto, ki zveni za četrtinko višje.

Če skrčimo dolžino kvarte na dve tretjini, dobimo kvinto, ki zveni še za petinko višje.

Končna dolžina je polovica prvotne dolžine ter zveni za oktavo višje.

Kvarta in kvinta sestavljata oktavo: četrinka višje ter še petinka višje je oktava višje.

3/4 . 2/3 = 1/2 = (¾)-1 . (2/3)-1 = (½)-1 = 4/3 . 3/2 = 2/1 .

Intervali ustrezajo razmerjem v harmonični progresiji 2 : 4/3 : 1 .

Je zgornje tri intervale uglašene strune mogoče primerjati s tremi načini življenja?

Odtlej zavzema uglašena struna osrednjo vlogo v grški filozofski misli.

Pojem harmonije v pomenu ravnotežja (prilagajanje ter združevanje nasprotij s pravilnim uglaševanjem), pojem poprečne ali srednje poti v etiki in nauk o štirih temperamentih: vse to izvira iz Pitagorovega odkritja.

Zgornje botruje tudi nazoru, da so vse reči števila?

Če hočemo razumeti svet, moramo v rečeh odkriti število?

Ko dojamemo številčno sestavo reči, obvladamo svet?

Nazor je pomemben. Po koncu helenistične dobe začasno zatone. Znova ga priznajo, ko renesansa obudi zanimanje za antiko.

Postane najznačilnejša poteza sodobne znanosti.

Pri Pitagori odkrijemo tudi to, da zanimanje za matematiko ne narekujejo zgolj praktične potrebe.

Egipčani sicer imajo nekaj matematičnega znanja, toda le toliko, kolikor ga potrebujejo za gradnjo piramid ter za merjenje polj.

Grki te reči preučujejo, kot bi dejal Herodot, »zavoljo raziskovanja samega«.

(Od kod motiv?)

Prvi je Pitagora.

Razvije način prikazovanja števil kot razvrstitev pik ali kamenčkov.

Latinska beseda »kalkulacija« pomeni »ravnanje« s kamenčki.

S tem je povezano preučevanje aritmetičnih serij.

a) Če sestavim vrste kamenčkov tako, da vsaka vsebuje po enega več (in če začnem z enim), dobim »trikotno« število.

Pitagorejci pripisujejo poseben pomen tetrakotnikom, ki so sestavljeni iz štirih črt in dokazujejo, da je 1 + 2 + 3 + 4 = 10 (simbol, pri katerem prisegajo).

b) Vsota zaporednih lihih števil nam da »kvadratno« število.

c) Vsota zaporednih sodih števil predstavi »podolžno« število.

V geometriji odkrije Pitagora znameniti izrek, da je kvadrat nad hipotenuzo enak vsoti kvadratov nad obema katetama – čeprav ni znano, kako to dokaže.

c na 2 = (a – b) na 2 + 4 . ½ . a . b = a na 2 + b na 2

Tudi to je zgled splošne metode ter demonstracije v nasprotju s pravili praktične izkušnje.

Odkritje tega izreka povzroči v šoli silen škandal.

Med nasledki pravila je namreč ta, da je kvadrat nad diagonalo kvadrata enak dvakrat tako velikemu kvadratu nad stranico. Ni pa mogoče nobenega »kvadratnega« števila razdeliti na dve enaki kvadratni števili.

(Če vsebuje diagonala kvadrata na primer devet enot, jih vsebuje kvadrat nad njo enainosemdeset.

Kako dolgi sta stranici?

Koliko enot diagonale vsebujeta?

Šest?

Dvakrat šestintrideset je dvainsedemdeset.

Sedem?

Dvakrat devetinštirideset je osemindevetdeset.

Kvadrata, ki vsebuje enainosemdeset enot, ne morem razdeliti na dve enaki kvadratni števili, temveč na dve neenaki »podolžni« števili.

Če vzamem racionalna števila (ulomke), je daljica enaka 9/1. Enota je 1/1.

Kvadrat nad daljico šteje 81/1.

Polovica od 81 (81/2) je 40,5 = 40 + ½ (decimalni ulomek).

Kvadratni koren iz 40,5 je (40,5) na 1/2 = 6,363961031 = 6 + 363961031/ 1000000000.

Enota ni 1.

Najbližji enoti sta 0,90913729 ( 90913729/100000000) in 1,060660172 (1 + 60660172/1000000000).)

Tega problema ni mogoče rešiti z racionalnimi števili. Diagonala ni primerljiva s stranico. Lahko ga rešimo le s teorijo iracionalnih števil, ki jo razvijejo kasnejši pitagorejci. Naziv »iracionalen« se v tej zvezi nanaša prav na ta stari matematični škandal.

V svoji teoriji sveta se Pitagora neposredno opira na miletske filozofe ter združuje njihove nauke z lastnimi teorijami o številih. Števila (razvrščena kot je omenjeno) imenuje »mejnike« (ta pojem verjetno sega nazaj in se nanaša na merjenje polj).

Brezmejni zrak razmejuje enote: šele te omogočijo, da izmerimo brezmejno. Brezmejno enači s temnim, pri tem pa se opira na nebo ter na zvezde.

Zaradi vneme pitagorejcev za matematiko se kasneje razvije teorija idej ali teorija občosti o kateremkoli liku, narisanem kjerkoli (govori o nečem, kar vidimo v mislih).

Pojavi se razlika med inteligibilnim in senzibilnim.

Od tega spoznanja je le korak do nazora, po katerem je resnično, popolno ter večno samo prvo, senzibilno pa je navidezno, pomanjkljivo in bežno.

Toda kmalu nastopi eleatski filozof Zenon, ki zada pitagorejski teoriji števil uničujoč udarec.

Števila sestavljajo enote, ki jih predstavljajo točke.

Teorija ustreza, če imamo opravka z racionalnimi števili. Kot enoto si lahko   izberemo racionalno število tako, da je sleherno racionalno število integralni mnogokratnik enote. Ko pa pridemo do iracionalnih števil, prejšnja teorija odpove. Ta števila ne moremo meriti kot racionalna.

(Grška beseda, ki jo prevajajo z ‘iracionalno’, torej pomeni (vsaj Pitagori) neizmerljivo, ne nerazumno.)

Pitagorejci skušajo premagati zgornjo težavo z iznajdbo posebne metode, po kateri bi izmikajoča se števila ugotavljali z zaporednimi aproksimacijami, kar je konstrukcija kontinuiranih ulomkov. V takšnem zaporedju sledeči si členi izmenoma presegajo ter zaostajajo za natančno določeno vrednostjo, razlike pa so vse manjše. Proces je nujno neskončen.

Iracionalno število, ki ga želimo doseči, je meja (limita) procesa.

Smisel je ta, da se lahko racionalno približamo limiti tako tesno kot hočemo (lastnost, ki jo vsebuje tudi sodobni pojem limite).

S tem si je torej mogoče zamisliti teorijo števil.

Vseeno pa skriva pojem enote temeljno nejasnost med določenim številom in kontinuirano količino.

Tako smo znova pri bistveni razliki med normalno ter binomsko porazdelitvijo (funkcija, ki ponazarja prvo je zvezna, pri drugi pa ni)?

Tu torej nastopi Zenon s svojimi paradoksi o gibanju, predvsem z zgodbo o Ahilu in želvi.

Gre za izziv pitagorejcem (?), naj pokažejo boljše Tudi z njihovo (?) teorijo namreč ni mogoče razložiti gibanja.

(Se gibljem, če potujem brez konca?

Prestopam mejo, ki ni prehodna?)

Zenon sklepa takole: če Ahil tekmuje z želvo, ki ima nekaj naskoka, je nikoli ne dohiti.

Ko pride do tja, kjer želva začne, ta že steče naprej. Ko se približa prejšnji želvini legi, se ta premakne. Vedno bolj se ji bliža, nikoli pa je ne prehiti.

Zenon se torej postavi na stališče pitagorejcev in sprejme domnevo, da je črta sestavljena iz enot ali točk.

Sklep: naj se želva giblje še tako počasi, prelesti mora neskončno razdaljo, preden bo tekma končana.

Z drugo besedo: razdalja je neskončna.

Zgornjemu sklepanju, kolikor zavrača pitagorejski nauk o enoti, ni kaj očitati.

Če opustimo pojem enote, lahko izdelamo teorijo neskončne vrste, sestavljene iz členov. Ti se nenehno ter enakomerno zmanjšujejo.

Nato izračunamo, kje Ahil dohiti želvo.

Vsoto zgornje vrste opredelimo kot število, ki je tako veliko, da ga vsota poljubnega števila členov (naj je velika kolikorkoli) nikoli ne preseže.

Temu številu se lahko poljubno približamo z vsoto, ki šteje zadosti členov (moderna teorija limite).

Takšno število torej obstaja in je za določeno vrsto samo eno. Vrsto imenujemo geometrično.

Seveda pa se moram vprašati, kam sta Ahil ter želva namenjena?

Na konec?

Če Ahil dohiti želvo z limito, nikoli ne pride do konca.

Kam prispe želva?

Koncu se poljubno približa, saj jo Ahil nikoli ne dohiti.

Cilj Ahila ni konec, ampak da dohiti želvo?

To z limito tudi vedno stori?

Tekma med želvo in Ahilom se nikoli ne konča.

Je cilj želve, ki jo Ahil nikoli ne dohiti, ker je vedno pred njim, konec?

Ta je na začetku?

Če želva začne na začetku, kje je Ahil, ki dohiti želvo, kjer ta vedno začne?

Začne želva na koncu, saj je na začetku vselej Ahil?

Tekma nima ne začetka ne konca?

Je Ahil vedno na koncu, ker dohiti želvo, ki nikoli ne začne?

Ni želva na koncu ravno takrat, ko jo Ahil dohiti?

Da, toda le, če Ahil nikjer ne začne.

Ahil je na koncu, če je konec na začetku?

Želva je na začetku, če je začetek na koncu?

Tekma se nikoli ne konča.

Ahil vselej dohiti želvo, ki je vedno pred njim. Ahil je vedno na koncu, saj nikoli ne začne.

Tudi želva je vedno na začetku, ker jo Ahil vselej dohiti.

Ahil dohiti želvo, ki je ne more dohiteti?

Želve nikoli ne dohiti, saj je želva vedno pred njim?

Prehajata mejo, ki ni prestopna?

Potujeta v neskončnost, ker stojita na mestu?

Ahil ob želvi?

Želva ob njem?

Tekma nima konca.

(Kdaj Ahil dohiti želvo tako, da doseže konec geometrične črte?

Če dohiti želvo, nikoli ne pride do omenjenega števila, ki je za vsako geometrično vrsto samo eno.

Če prispe do zadevnega števila, želve nikoli ne dohiti.

Število je poljubno veliko tako, da ga vsota poljubnega števila členov nikoli ne preseže?

Ahil torej ujame želvo natanko tedaj, ko doseže konec črte?

Takrat, ko pride Kant do najvišje točke svobode, ki je njegova popolnoma prazna ideja?

Ta filozofa konstituira tako, da je svoboden, ker nima najvišje točke svobode?

Tako ga namreč aficira ‘stvar’, ki jo pozna, saj mu ni znana?)

Do konca zaporedja števil prispem z limito, ker se matematika konča z zadnjim členom, ki je n+1.

(Kako vem, da sta trikotnika enaka, saj nista ista (sta ista, ker nista enaka), saj ju lahko na tablo narišem kot ista samo, če sta enaka (enaka pa le kot ista)?

Tako, da narišem njune stranice, ki jih ne morem prešteti, ker gredo števila v neskončnost?

Kako torej vem za konec neskončnosti?

Tako, da vem za realen trikotnik, saj zanj ne morem vedeti (ne morem narisati nobene od zgornjih treh stranic)?

Kako vem, da je idealen trikotnik popoln ter cel, ker je celovit, saj ga lahko narišem?

Tako, da moram šteti v neskončnost.

Kaj narišem?

Dejanski trikotnik, ki ni dejanski?

Stvaren trikotnik, ki je realen?

Ta je idealen?

Da.

Nikoli ne pridem do konca neskončnosti, razen z zadnjim členom?

Ta je 5?

Da, n + 1 .

6 ?

Da, n + 1 .

7 ?

Da . . .

Paradoks je tale: moram biti svoboden.

Sem svoboden, če ni treba?

Ni treba, da sem svoboden, ker moram, saj sem svoboden.

Svoboden sem, ker ne smem biti obsojen na svobodo?

Če smem, sem svoboden?

Ne, svoboden sem le, če ne smem biti obsojen.

Drugače ne morem narisati idealnega trikotnika?

Da.

Tega moram narisati, saj sem svoboden.

Na koncu neskončnosti?

Od kod sicer danes objektivna realnost, da je dva krat tri šest?

Ker moram šteti do konca, saj sem svoboden.)

V nekem drugem paradoksu, ki ga včasih imenujejo dirkališče, Zenon trdi, da človek nikoli ne pride od enega konca dirkališča do drugega, ker mora prekoračiti neskončno število točk v končnem času.

Natančneje: preden prispe do določene točke, mora doseči polovično razdaljo.

Tako pa brez konca.

Torej sploh ne more začeti.

Če pa že krene na pot, pove paradoks o Ahilu in želvi, da se ne more ustaviti.

(Stoji Ahil na meji, ki ni prestopna?

Da, saj potuje v neskončnost.

Kje stoji želva?

Na koncu, ker je na začetku?

Da, na začetku.

Ta je na kocu.

Kdaj torej pride na konec?

Ko prispe na konec Ahil.

Ta je vselej za želvo?

Kako naj sicer ujame želvo?

Potujeta, saj stojita?

Da, stojita, ker potujeta.)

Kako naj torej krene na pot, če ne more začeti?

Začne na koncu, saj se ustavi na začetku?

Konec nima konca, ker je na koncu začetek?

Črta ni sestavljena iz neskončnega števila enot?

Matematična točka je brez dimenzije, saj pridem na konec matematike z limito?

(Koliko dobim, če izmerim rob mize?

Poprečje je brez napake, če je meritev neskončno.)

Nato Zenon predstavi še dva paradoksa ter z njima dokaže, da je črta sestavljena iz končnega števila enot.

Prvi je tale.

Vzemimo tri enake vzporedne odseke črt, sestavljene iz istega končnega števila enot. Eden odsekov naj miruje, druga dva naj se premikata v nasprotnih smereh z enako hitrostjo tako, da vsi ležijo drug poleg drugega, ko premikajoče se črte preidejo mirujoče. Relativna hitrost dveh premikajočih se črt je dvakrat tolikšna kot relativna hitrost vsake in stalne.

Dokazovanje se sedaj opre na domnevo, da obstajajo enote časa ter prostora.

Hitrost torej merimo s številom točk, ki se premikajo mimo določene točke v določenem številu trenutkov.

Ko ena premikajočih se črt preide polovico dolžine stalne črte, preteče celotno dolžino druge premikajoče se črte (na primer dve točki mirujoče črte in štiri točke druge gibajoče se črte). Torej je druga premikajoča se črta dvakrat daljša od prve premikajoče se črte.

Obe gibljivi črti pa potrebujeta enak čas, da sta druga ob drugi.

Se premikajoči črti gibljeta dvakrat hitreje kot v resnici?

Če sta razdalja ter čas iz enot, se srednja vrsta giblje z dvema različnima hitrostma hkrati. V istem času preide dve enoti mirujoče črte in štiri enote druge gibajoče se črte.

Tudi druga gibajoča se črta preteče v enakem času štiri enote prve premikajoče se črte ter dve mirujoče črte.

Če prva črta miruje, preide prva premikajoča se črta, glede na drugo gibajočo se črto, vse štiri točke mirujoče črte. Prav tako druga premikajoča se črta z ozirom na prvo gibajočo se črto. Relativna hitrost premikajočih se črt je dvakrat večja kot relativna hitrost mirujoče črte. Obenem je prva gibljiva vrsta dvakrat hitrejša kot druga premikajoča se črta, glede na mirujočo črto; druga gibajoča se črta pa je, z ozirom na tisto, ki miruje, dvakrat hitrejša od prve gibljive črte.

Je relativna hitrost vseh treh črt v resnici ista?

Da, enaka.

Tu je še paradoks puščice.

V letu puščica zavzema prav tolikšen prostor kot je sama. Zato miruje. Torej vedno miruje, ker se gibanje sploh ne more začeti. Prejšnji paradoks pa dokaže, da je gibanje vedno hitrejše kot je.

(Puščica leti tako, da miruje?

Mirovanja so ista kot enako, enaka kot isto gibanje?

Med istimi mirovanji je razlika?

Te ni, ker puščica leti?

Razlika je med enakimi gibanji?

Ne, saj puščica miruje?)

Kam torej leti puščica?

Nikamor?

Puščica torej leti, ker razlika je?

Kje?

Nikjer?

S tem Zenon položi temelj teoriji o kontinuiteti. Brez te pa ni mogoče braniti teorije o Parmenidovi kontinuirani sferi.

Ta ima konec?

Da.

O tem nam pove moderna teorija o limiti.

Filozofija je danes najbolj konkretna veda, saj se kot takšna ukvarja z jezikom?

Tu se moram znova vrniti v gozd.

Če v prejšnjem primeru pri verjetnosti 0,1 (vsako deseto drevo v sestoju napade lubadar) v ponovitvi 20. dreves pri 1216. ponovitvah vzorca (ponovitve se ne prekrivajo) od 10.002 ponovitev, nujno najdem v vzorcu atributivni znak 0 (lubadar ne napade nobenega drevesa med 20. v ponovitvi), pri 8786. ponovitvah zadevnega vzorca v omenjeni ponovitvi nujno ne najdem atributivnega znaka 0?

Kaj najdem?

V prvem primeru najdem, da v vzorcu ni dreves, okuženih z lubadarjem.

Najdem sama zdrava drevesa.

V drugem primeru hkrati tega ne najdem?

Najdem samo zdrava drevesa?

To sem našel hkrati v prvem primeru.

Če tega ne najdem in ne najdem nobenega okuženega drevesa, kaj najdem?

Najdem 8786 vzorcev z 20. drevesi, ki niso ne okužena ne zdrava?

To pa v gozdu, kjer je na eno okuženo drevo deset zdravih?

Prav tako najdem 2702. ponovitvi z atributivnim znakom 1, ki ga pri 7300 vzorcih ne najdem?

Pri 10.002. ponovitvah nujno najdem atributivne znake od 0 do 9, pri 90.018. pa jih nujno ne najdem?

Teh dreves v gozdu ni?

So?

Tako jih pri verjetnosti p = 0,1 tam tudi nujno najdem?

So ponovitve enake ter iste?

So iste in enake?

Enake ter iste ponovitve so iste, ker so enake?

Da, če je vzorec isti, saj je enak.

V istem vzorcu, ki je enak, pri isti verjetnosti, ki ni ista, nujno najdem drevesa brez atributivnega znaka 0, ker atributivnega znaka nujno ne najdem?

V enakem vzorcu, ki je isti, pa pri enaki verjetnosti, ki ni enaka, nujno najdem drevesa z atributivnim znakom 0?

V gozdu, kjer vsako deseto drevo napade lubadar, opravim samo eno vzorčenje, ki obsega 10.002 ponovitve vzorca.

Pri vzorčenju z 1216. ponovitvami pri p = 0,1 nujno najdem atributivni znak 0, pri tistem, ki šteje 8786 ponovitev pa nujno najdem drevesa, ki jih v gozdu ni.

To so nujno tista, ki jih pri verjetnosti p = 0,1 ne najdem, saj jih najdem.

V istem vzorcu, ki je enak, pri isti verjetnosti, ki ni ista, nujno najdem drevesa z atributivnim znakom 0, ker nujno najdem vse ostale atributivne znake?

V enakem vzorcu, ki je isti, pa pri enaki verjetnosti, ki ni enaka, nujno najdem drevesa z atributivnimi znaki 1,2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, in 9, saj nujno najdem atributivni znak 0?

. . .

Zavest je organon?

(Kantov svet je celovit. Kot tak je popoln in cel. Med fenomenalno ter noumenalno polovico postavim enačaj, ker ju loči mejni pojem.) 

Isti vzorec z 10.002 ponovitvama je resničen, saj je enak vzorec objektivno realen?

Enak vzorec z 10.002 ponovitvama je realen, ker je isti vzorec objektivno resničen?

Je matematika nema?

Ne.

Meje mojega sveta so meje moje zavesti, meje moje zavesti so meje mojega jezika.

Je lahko pojem razuma pri Kantu prazen?

Da, če je noumen.

Njegov predmet je v filozofu nedostopnem svetu.

Kako je pri njem s pojmi razuma, ki niso kategorije?

So inteligibilni objekti v slehernem času, njihovi predmeti pa so (kot podobe pojavov) v notranjem čutu, kjer ni pojavov?

Nimam pojma o drevesu, ki je podoba predmeta v zunanjem čutu (kjer ni predmetov)?

Zaradi shematizma razuma imam pojem o njegovi podobi v notranjem čutu?

Zaradi shematizma razuma imam pojem o njegovi podobi v zunanjem čutu?

Zavedam se drevesa kot predmeta v notranjem čutu, v njegovem prostoru in času, saj se zavedam drevesa kot pojava v zunanjem čutu, v času ter v prostoru zunanjega čuta?

Zavest je po filozofu v času, ne pa v prostoru?

Se lahko zavedam drevesa v zunanjem čutu brez pojma?

Če o njem nimam pojma, se lahko zavedam drevesa v notranjem čutu?

Zavedam se drevesa kot pojava v zunanjem čutu, v njegovem prostoru in času, ker se zavedam drevesa kot predmeta v notranjem čutu, v času ter v prostoru notranjega čuta?

V notranjem čutu vidim podobo pojava, saj vidim njegovo občo podobo v zavesti?

V zunanjem čutu vidim podobo predmeta, ker v zavesti vidim njegovo občo podobo?

Shema podobe predmeta v notranjem čutu (kjer ni pojavov) je shema podobe pojava v zunanjem čutu (kjer ni predmetov)?

In obratno?

Shema podobe pojava v zunanjem čutu (kjer ni predmetov) je shema podobe predmeta v notranjem čutu (kjer ni pojavov)?

V zunanjem čutu vidim podobo predmeta, saj vidim njegovo občo podobo v zavesti?

V notranjem čutu vidim podobo pojava, ker se je zavedam kot splošne podobe?

V zavesti vidim obe podobi?

Eno v notranjem, drugo v zunanjem čutu?

O vsaki imam splošno podobo, sicer ju v čutih ne vidim?

Je pojem o predmetu pojem o pojavu?

Je pojem o pojavu pojem o predmetu?

Da, sicer nimam pojma o čutnosti.

O tej imam dva pojma?

Imam dva čuta ter dva pojma?

Rečeno drugače: imam čutnost, ki je znotraj in zunaj, o njej pa občo podobo, ki je ista, saj je enaka, ter enaka, ker je ista?

Imam splošno podobo o podobi predmeta in pojava ter enako in isto ter isto in enako čutnost?

Ničesar ni v razumu, če tega ni v čutu?

Ničesar ni v čutu, če ni tega v razumu?

Ničesar ni v razumu, če tega ni v čutu, razen razuma samega?

Ničesar ni v čutu, če ni tega v razumu, razen samega  čuta?

Imam izkustvo pred kategorijami ter čutnostjo a priori ?

Imam pojav in predmet pred časom ter prostorom a priori ?

Če nimam predmeta, nimam prostora, če nimam pojava, nimam časa?

Če nimam pojava, nimam predmeta, če nimam predmeta, nimam pojava?

Če nimam predmeta, nimam časa, če nimam pojava, nimam prostora?

Se pojav ne pojavi v notranjem čutu kot predmet, saj se predmet pojavi kot pojav v zunanjem čutu?

Se predmet ne pojavi v zunanjem čutu kot pojav, ker se pojav pojavi kot predmet v notranjem čutu?

Pojav se pojavi v notranjem čutu (kjer ni pojavov) v času, ki je v prostoru, in v prostoru, ki je v času?

Da, saj je predmet, ki se pojavi v zunanjem čutu (kjer ni predmetov) v prostoru, ki je onstran časa, ter v času, ki je zunaj prostora?

Je pojav predmet v času in v prostoru, predmet pa pojav v prostoru ter v času?

Da, če je čas prostor, ker je prostor v času (in obratno)?

Da, če je prostor čas, saj je čas onstran prostora (ter nasprotno)?

Sicer nimam dveh čutov: nimam iste in enake ter enake in iste čutnosti?

Če nimam enake ter iste in iste ter enake čutnosti, nimam dveh zavesti?

Če ju imam, je predmet pojav in pojav predmet?

Če je zadnje, imam isto ter enako in enako ter isto zavest?

Enaka zavest je zunaj, saj imam zunanje izkustvo?

Imam notranjo izkušnjo, ker je ista zavest znotraj?

Ista zavest je enaka, enaka pa ista: ena je o zunanjem, druga o notranjem čutu (in vice versa)?

Zunanji čut je notranji, notranji pa zunanji, saj imam dve zavesti?

Ta je ena, le da je znotraj, če je zunanja, zunaj pa, če je notranja?

Da, sicer Kant nima zavesti v času, ne pa v prostoru?

Filozof nima zavesti v prostoru, ampak v času, ker je čas prostor, prostor pa čas?

Če je tako, ima Kant čutnost v prostoru ter v času, saj ima realno izkustvo?

O tem ima dva pojma: enega o predmetu, drugega o pojavu?

Pojem je isti, ker je enak, in enak, saj je isti, ker je pojav predmet, ta pa pojav?

Zaradi shematizma razuma?

Ve filozof, da je čas enak, saj je isti (ker je prostor), prostor pa isti, saj je enak (ker je čas), saj je izkušnja filozofa resnična?

Ne?

Njegovo izkustvo je realno, ker tega ne ve?

Aficira ga ‘stvar (sama) na sebi’ tako, da Kant ne pozna filozofa, filozof pa ne Kanta?

Je filozof Kant?

Da?

Kant je ‘filozof’ ?

Tudi filozof je filozof, saj je ‘Kant’ ?

Kant je Kant, ker je ‘filozof’ ?

Filozof je Kant?

‘Kant’ je filozof?

[1. Filozof je Kant.

2. Kant je ‘filozof’.

3. Filozof je filozof, ker je ‘Kant’.

4. Kant je Kant, saj je ‘filozof’.

5. ‘Kant’ je filozof.

a) Filozof je ‘filozof’.

b) ‘Kant’ je ‘filozof’.

c) Kant je Kant.

d) Kant je Kant, ker je filozof.

e) Filozof je filozof, saj je filozof.

f) Kant je Kant, ker je Kant.

g) Filozof je filozof.

h) Filozof je filozof, saj je Kant.

i) Kant je Kant, ker je Kant.

j) Filozof je filozof, saj je filozof.

k) Filozof je filozof, ker je Kant Kant.

l) ‘Filozof’ je Kant, ki je Kant.

m) ‘Kant’ je filozof, ki je filozof.

n) ‘Filozof’ je filozof, ki je filozof.

o) ‘Kant’ je Kant, ki je Kant.

p) Filozof, ki je filozof, je ‘Kant’, ki je ‘filozof’.

r) Kant, ki je Kant, je ‘filozof’, ki je ‘Kant’.

s) Kant je Kant, saj je filozof filozof.

š) ‘Kant’ je filozof, ki je filozof.

t) ‘Filozof’ je Kant, ki je Kant.

u) ‘Kant’ je Kant, ki je Kant.

v) ‘Filozof’ je filozof, ki je filozof.

z) Kant, ki je Kant, je ‘filozof’, ki je ‘Kant’.

ž) Filozof, ki je filozof, je ‘Kant’, ki je ‘filozof’.]  

‘Stvar’ je a priori, ker jo Kant pozna, saj mu filozof ni znan?

Da?

Filozof pozna Kanta, ker mu ‘stvar’ ni dostopna?

Kant pozna filozofa s praznim pojmom?

Filozof ima predmet pojma?

Tudi filozof ima Kanta, le da Kant nima predmeta?

Noumen ?

Je ‘stvar’, saj je filozofu Kant nedostopen, Kantu pa filozof?

Kant ‘stvar’ pozna, ker zanj ni spoznavna?

Je filozof v času, Kant pa v prostoru (in vice versa)?

Resnična izkušnja filozofa je ‘Kant’, saj ima Kant realno izkustvo?

‘Filozofa’ ?

To Kant ve?

Filozof ali ‘Kant’?

Filozof?

Da, če ve ‘filozof’, ne pa Kant?

Realna izkušnja Kanta je ‘filozof’, ker ima filozof resnično izkustvo?

‘Kanta’ ?

To ve filozof?

Kant ali ‘filozof’ ?

Kant?

Da, če ve ‘Kant’, ne pa filozof?

‘Stvar (sama) na sebi’ je a priori, saj ni dostopna ne Kantu ne filozofu?

Ima jo Kant, ker jo ‘ima’ filozof; ima jo Kant, saj je filozof ‘Kant’ . . . ?

‘Stvar’ aficira Kanta tako, da ima filozof izkušnjo pred kategorijami ter čutnostjo a priori, ker ima ‘Kant’ realno izkustvo?

Filozof je Kant?

‘Stvar’ filozofa aficira tako, da ima Kant izkušnjo pred kategorijami in čutnostjo a priori, saj ima ‘filozof’ resnično izkustvo?

Realna izkušnja je resnična, ker je realna, saj je Kant filozof, ki je ‘Kant’ ?

Filozof je filozof, ker je Kant?

Oba imata resnično izkustvo?

Filozof pozna Kanta realno?

Kant pozna filozofa resnično?

Ima realno izkustvo?

Filozof pozna Kanta resnično?

Da, če je realni Kant pred apriornim filozofom?

Kant pozna filozofa realno, če filozof pozna Kanta resnično?

Da, Kant pozna ‘Kanta’, filozof pa ‘filozofa’ ?

Resnični Kant je v izkušnji realnega ‘Kanta’ ?

Je filozof pred sabo, saj ima apriorno izkušnjo o Kantu?

Nikogar ni pred Kantom, ker je filozof: o njem ima resnično izkustvo?

Realno?

Pred njim je Kant a priori ?

Realna izkušnja Kanta je ‘filozof’ ?

Resnična?

Realno izkustvo filozofa je ‘Kant’ ?

[ Kant pozna filozofa, saj pozna ‘Kanta’.

Filozof ne pozna ‘Kanta’, pozna pa ‘filozofa’, ki ne pozna Kanta, temveč ‘Kanta’.

Oba imata realno izkustvo.

Kant resnično pozna filozofa, realno pa ‘Kanta’.

Izkušnja obeh je resnična.

Filozof realno pozna ‘filozofa’, resnično pa Kanta.

(Rečeno drugače.

Kant ima realno izkušnjo.

Pozna filozofa, ker pozna ‘Kanta’.

Filozof ne pozna ‘Kanta’.

Filozof pozna ‘filozofa’, ‘filozof’ pa ‘Kanta’, ne pa Kanta.

Filozof ima resnično izkustvo.

Realno pozna ‘filozofa’, ki resnično pozna ‘Kanta’, ne pa Kanta, saj filozof resnično pozna Kanta.

Je ‘Kantova’ izkušnja realna?

Pozna ‘filozofa’, ki »pozna« Kanta.

‘Filozof’ realno pozna filozofa, ki resnično pozna Kanta.

‘Filozof’ Kanta »pozna«, ne pa pozna.

‘Kantovo’ izkustvo je realno, ker je resnično: pozna Kanta.

Pozna ‘filozofa’, ki ne pozna Kanta.

Je izkušnja ‘filozofa’ resnična?

Realno pozna filozofa, ki resnično pozna Kanta.

‘Filozofovo’ izkustvo je resnično, saj je realno: Kanta ne pozna.

‘Filozof’ torej pozna ‘Kanta’, ‘Kant’ pa ‘filozofa’.

Kant pozna filozofa, ne pa Kanta.

Tudi filozof pozna Kanta, ne pa filozofa.

Kant je filozof?

Da, filozof je ‘Kant’.

Je filozof Kant?

Da, Kant je ‘filozof’.

‘Kant’ pozna ‘filozofa’, ne pa Kanta.

‘Filozof’ pozna ‘Kanta’, ne pa filozofa.

‘Kant’ je ‘Kant’, ne pa Kant. Kant ni ‘Kant’, ki je ‘Kant’. 

Filozof ni ‘filozof’, ki je ‘filozof’. ‘Filozof’ je ‘filozof’, ne pa filozof. 

‘Kant’ je torej filozof, ker ni Kant. ‘Kant’ je filozof ter ‘Kant’ ni ‘filozof’.

‘Filozof’ je Kant, saj ni filozof. ‘Filozof’ je Kant in ‘filozof’ ni ‘Kant’. 

Kant ni filozof, ker ‘filozof’ ni Kant, saj ‘Kant’ ni ‘filozof’.

Filozof ni Kant, ker ‘Kant’ ni filozof, saj ‘filozof’ ni ‘Kant’. 

‘Filozof’ ni ‘Kant’, ker je ‘Kant’ ‘filozof’.

‘Kant’ ni ‘filozof’, saj je ‘filozof’ ‘Kant’.

(Kant je filozof, ker ni Kant.

Filozof je Kant, saj ni filozof.

Filozof je filozof, ker Kant ni Kant.

Kant je Kant, saj filozof ni filozof.

Kant je filozof, filozof je Kant.

Filozof se pozna in ne pozna, ker je Kant.

Kant se ne pozna ter pozna, saj je filozof.

‘Filozof’ je ‘Kant’, ‘Kant’ je ‘filozof’.

‘Kant’ se pozna in ne pozna, ker je ‘filozof’.

‘Filozof’ se ne pozna ter pozna, saj je ‘Kant’.

‘Kant’ je ‘filozof’, ker ni ‘Kant’.

‘Filozof’ je ‘Kant’, saj ni ‘filozof’.

‘Filozof’ je ‘filozof’, ker ‘Kant’ ni ‘Kant’.

‘Kant’ je ‘Kant’, saj ‘filozof’ ni ‘filozof’.)

Z drugo besedo.

 Predmet je resničen, če je transcendentalno idealen pojav.

Pojav je realen, če je transcendentalno idealen predmet.

Predmet je realen, če je pojav resničen, saj je predmet transcendentalno idealen, ker je transcendentalno idealen pojav.

Pojav je resničen, če je predmet realen, saj je pojav transcendentalno idealen, ker je transcendentalno idealen predmet.

Kant ima realno izkušnjo?

Da, če je resnična, saj je transcendentalno idealna.

Je realna, če je predmet resničen v času in v prostoru, v prostoru ter v času pa je realen pojav.

Izkustvo znanstvenega metafizika je resnično?

Da, če je realno, ker je transcendentalno idealno.

Je resnično, če je pojav resničen v času in v prostoru, v prostoru ter v času pa je realen predmet.

V notranjem čutu?

Da, če je pojav v zunanjem čutu resničen.

V zunanjem čutu?

Da, če je predmet v notranjem čutu realen.

Je Kantova resnična izkušnja izkustvo realnega metafizika?

Da, znanstvenega ‘Kanta’.

Tega metafizik-znanstvenik ne pozna?

Ne.

Tudi Kopernik v zavesti ima resnično izkustvo, ki je realno.

Pozna ‘drugega Kopernika’, ta pa ‘Kanta’.

Je Kantova izkušnja resnična?

Je realno izkustvo znanstvenega metafizika?

Da, resničnega ‘Kanta’.

Izkušnja realnega metafizika je resnična?

Je realno izkustvo znanstvenega Kanta?

Da, resničnega ‘religioznega filozofa’.

Kantova realna izkušnja ni izkustvo metafizika-znanstvenika, temveč ‘Kanta’.

Kant je Kopernik v zavesti, saj je ‘Kant’.

Resnično izkustvo drugega Kopernika ni Kantova izkušnja, marveč je izkustvo ‘Kopernika v zavesti’.

Religiozni filozof je Kant, ker je ‘metafizik znanosti’.

I.  Kant je znanstveni metafizik, saj metafizik znanosti ne pozna ‘Kanta’.

II. Metafizik znanosti je Kant, ker Kant ne pozna ‘znanstvenega metafizika’.

Znanstveni metafizik ima realno izkušnjo.

Je Kant, saj metafizik znanosti pozna ‘znanstvenega metafizika’.

Resnično izkustvo znanstvenega metafizika je izkušnja ‘metafizika znanosti’, ker ‘znanstveni metafizik’ pozna ‘Kanta’.

1. Kant je metafizik znanosti. Znanstveni metafizik ne pozna ‘Kanta’.

2. Metafizik znanosti je Kant. Kant ne pozna ‘znanstvenega metafizika’.

3. Če ima Kant realno izkustvo, ni metafizik znanosti, ker je ‘Kant’.

4. Če ima resnično izkušnjo znanstveni metafizik, ni Kant, saj je ‘metafizik znanosti’.

5. Kant je znanstveni metafizik, če je Kant ‘Kant’, ker je Kant metafizik znanosti.

6. Znanstveni metafizik je Kant, saj je metafizik znanosti Kant, če je znanstveni metafizik ‘metafizik znanosti’.

7. Kant ima realno izkustvo: Kant ne pozna ‘Kanta’, ker je Kant znanstveni metafizik, saj metafizik znanosti ne pozna ‘Kanta’.

8. Znanstveni metafizik ima resnično izkušnjo: metafizik znanosti ne pozna ‘znanstvenega metafizika’, ker je metafizik znanosti Kant, saj Kant ne pozna ‘znanstvenega metafizika’.

9. Kant je metafizik znanosti, če je Kant ‘Kant’, ker Kant pozna ‘Kanta’.

10. Znanstveni metafizik je Kant, če je metafizik znanosti ‘znanstveni metafizik’, saj metafizik znanosti pozna ‘znanstvenega metafizika’.

Če je metafizik znanosti Kant, potem Kant ne pozna ‘znanstvenega metafizika’, temveč pozna Kant ‘Kanta’, ker ima metafizik znanosti realno izkustvo.

Če je Kant znanstveni metafizik, potem metafizik znanosti ne pozna ‘Kanta’, marveč pozna znanstveni metafizik ‘metafizika znanosti’, saj ima Kant resnično izkušnjo.

Kopernik v zavesti je Kant, ker je Kant drugi Kopernik: znanstveni metafizik ima realno izkustvo, če ima Kant resnično izkušnjo: Kant ne pozna ‘metafizika znanosti’, temveč pozna ‘Kanta’, če znanstveni metafizik ne pozna ‘Kanta’, marveč pozna ‘metafizika znanosti’; realno izkustvo znanstvenega metafizika je resnična izkušnja ‘metafizika znanosti’, saj znanstveni metafizik pozna ‘metafizika znanosti’: drugi Kopernik je Kant, ker je Kant Kopernik v zavesti: če Kant pozna ‘Kanta’, potem je realno izkustvo Kanta resnična izkušnja ‘Kanta’.

Znanstveni metafizik pozna ‘metafizika znanosti’, saj ‘znanstveni metafizik’ pozna ‘Kanta’ ?

Kant pozna ‘Kanta’, ker ‘Kant’ pozna ‘metafizika znanosti’ ?

Kant je Kant, saj je Kant znanstveni metafizik, ker je metafizik znanosti Kant, saj je znanstveni metafizik metafizik znanosti.

Znanstveni metafizik je metafizik znanosti, ker je znanstveni metafizik Kant, saj je Kant metafizik znanosti, ker je Kant Kant.

Kant je Kant, če je Kant Kopernik v zavesti, ki ima realno izkustvo, da je ‘Kant’.

Kopernik v zavesti je drugi Kopernik, če je religiozni filozof Kant, ki ima resnično izkušnjo, da je ‘znanstveni metafizik’.

a) Metafizik znanosti je znanstveni metafizik, saj ima realno izkustvo, da je ‘metafizik znanosti’, ker je Kant.

b) Kant je Kant, saj ima resnično izkušnjo, da je ‘Kant’, ker je znanstveni metafizik.

c) Kant ima resnično izkušnjo, da je ‘znanstveni metafizik’, saj ne pozna metafizika znanosti, ker je znanstveni metafizik.

d) Metafizik znanosti ima realno izkustvo, da je ‘Kant’, saj ne pozna Kanta, ker je Kant.

e) Kant ne pozna ‘metafizika znanosti’, saj pozna ‘Kanta’, ker je Kant.

f) Znanstveni metafizik ne pozna ‘Kanta’, saj pozna ‘metafizika znanosti’, ker je znanstveni metafizik.

g) Kant je Kant, saj je metafizik znanosti, in znanstveni metafizik je metafizik znanosti, ker je Kant.

h) Kant pozna ‘Kanta’, saj pozna ter ne pozna ‘znanstvenega metafizika’, ker je metafizik znanosti.

i) Znanstveni metafizik pozna ‘metafizika znanosti’, saj pozna in ne pozna ‘Kanta’, ker je Kant.

j) Znanstveni metafizik je Kant, ki pozna ‘Kanta’, saj se metafizik znanosti pozna ter ne pozna, ker je Kant.

k) Kant je znanstveni metafizik, ki pozna ‘metafizika znanosti’, saj se Kant pozna in ne pozna, ker je znanstveni metafizik.

l) Kant je metafizik znanosti, saj se pozna ter ne pozna. Spozna se, ker si ni znan.

m) Znanstveni metafizik je Kant, saj se ne pozna in spozna. Pozna se, ker se ne spozna.

n) Kant pozna ‘Kanta’, saj ‘Kant’ pozna ter ne pozna ‘metafizika znanosti’ .

o) Znanstveni metafizik pozna ‘metafizika znanosti’, ker ‘znanstveni metafizik’ ne pozna in pozna ‘Kanta’.

Kant je metafizik znanosti, ker je ‘znanstveni metafizik’ ‘Kant’, saj Kant pozna in ne pozna metafizika znanosti, ker ne pozna ter pozna ‘znanstvenega metafizika’.

‘Metafizik znanosti’ je ‘Kant’, saj je Kant znanstveni metafizik, ker ‘metafizik znanosti’ pozna in ne pozna ‘Kanta’, saj ne pozna ter pozna Kanta.

Metafizik znanosti je Kant, saj je ‘Kant’ ‘znanstveni metafizik’, ker metafizik znanosti ne pozna in pozna Kanta, saj pozna ter ne pozna ‘Kanta’.

‘Kant’ je ‘znanstveni metafizik’, ker je metafizik znanosti Kant, saj ‘Kant’ pozna in ne pozna ‘znanstvenega metafizika’, ker ne pozna ter pozna metafizika znanosti.

Znanstveni metafizik pozna in ne pozna ‘metafizika znanosti’.

‘Znanstveni metafizik’ ne pozna ter pozna ‘Kanta’.

Kant ne pozna in pozna ‘Kanta’.

‘Kant’ pozna ter ne pozna ‘metafizika znanosti’.) ]

Imam torej izkušnjo pred kategorijami in čutnostjo a priori ?

Imam lahko pojav ter predmet pred apriornima časom in prostorom?

Imam čutnost a priori pred apriorno sintezo kategorij?

Prispe čas v metafizične kategorije (ki so onstran časa) prej kot vidim predmet, ki je pojav, oziroma pojav, ki je predmet?

Imam izkustvo, saj vidim predmet, ter imam izkušnjo, ker vidim pojav (imam zunanje izkustvo in notranjo izkušnjo, saj vidim podobo pojava ter podobo predmeta), ker je čutnost a priori pred transcendentalnimi kategorijami?

Metafizične kategorije so transcendentalne, saj stopijo prve v čas?

V metafizične kategorije pride čas prek transcendentalne sheme?

Od kod?

Tako me aficira ‘stvar?

Transcendentalna shema je čista kot kategorija in v času kot čutnost?

Metafizična kategorija je čista, ker je onstran časa, čutnost (ki je v prostoru ter v času) je, saj je čutnost a priori zunaj časa?

Transcendentalna shema je most med kategorijami, ki niso v času, in čutnostjo, ki je v prostoru ter v času?

Čutnost je v času, ker je v prostoru, je v prostoru, saj je v času (prostor je čas, ker je čas prostor, in čas je prostor, saj je prostor čas)?

Je čista čutnost (čutnost a priori) brez prostora a priori, ker je čas transcendentalne sheme čas mostu (po njem pride čas v metafizične kategorije)?

Transcendentalne kategorije so v času zavesti, ki je po Kantu zunaj prostora?

Je čista čutnost (čutnost a priori) brez časa a priori, saj je prostor transcendentalne sheme prostor mostu (po njem pride v metafizične kategorije prostor)?

Transcendentalne kategorije niso v prostoru, ker so v zavesti, ki je le v času?

Čas pride v metafizične kategorije preko mostu, saj so transcendentalne?

Metafizične kategorije v času so transcendentalne?

V času predmeta ali v času pojava?

Če Kant ne vidi predmeta, nima pojma?

Če filozof nima pojma, ne vidi pojava?

Je zavest pred predmetom ali je pojav pred pojmom?

Pojav pojava v notranjem čutu (kjer ni pojavov, pač pa predmeti) je resničen, če je mogoč kot pojav predmeta v zunanjem čutu (kjer so pojavi, ni pa predmetov)?

Pojav predmeta v zunanjem čutu (kjer ni predmetov, pač pa pojavi) je realen, če je mogoč kot pojav pojava v notranjem čutu (kjer so predmeti, ni pa pojavov)?

Filozof vidi v zunanjem čutu občo podobo predmeta?

Vidi v notranjem čutu predmet ter shemo predmeta?

Kaj vidi v zunanjem izkustvu?

Psa in njegovo občo podobo?

Vidi v zunanjem čutu zobato kolo s tisoč zobmi ali njegovo shemo?

Lahko vidi podobo, če njene sheme ne vidi?

Lahko vidi občo podobo, če ne vidi njene podobe?

Lahko vidi zobnik s tisoč zobmi, če ne vidi njegovega pojma?

Če nima pojma o zobniku s tisoč zobmi, ne vidi njegove sheme ne v zunanji izkušnji ne v notranjem čutu?

Kako ve, da je shema, ki jo vidi v obeh čutih, zobato kolo s tisoč zobmi, ki ga ne vidi v nobenem čutu?

Tako, da prešteje zobe?

Kaj sedaj vidi?

Shemo kolesa, ker ve, da jo vidi, saj vidi njegov pojem, podobo kolesa, ker ve, da jo vidi, saj vidi njegovo shemo?

Če nima pojma, ne vidi ne podobe ne sheme?

Vidi zobnik s sto zobmi, če zna šteti do tri?

Vidi zobnik ter zobe, ker za tri zobe ve?

Tri zobe vidi, saj zanje ve, sicer vidi zobe?

Vidi, ker ve za tri, saj vidi zobe?

Kaj vidi sinička, ki ne zna šteti?

Če ne znam šteti, ne znam govoriti?

Sinička?

Meje sveta so meje jezika?

Vidim, kar vem?

Vidim zobe, ker vidim tri, saj vem, da tri zobe vidim?

Vidim zobe, ker tri ne vidim, saj ne vem, da ne vidim treh zob?

S prostim očesom vidim zobnik, z daljnogledom zobnik s tremi zobmi?

S prostim očesom sedaj vem, kaj vidim, ker vidim zobnik s tremi zobmi (čeprav z daljnogledom ne gledam)?

Prej vidim, saj vidim?

Nato, vidim, ker vem?

Prej vidim zobe, saj gledam zobnik, sedaj gledam zobnik, ker vidim tri?

Oboje s prostim očesom?

Vidim prej in nato le to, kar vidim?

Prej zobnik, sedaj trozobi zobnik?

Prej vidim zobnik, saj ne vem, nato vem, ker vidim zobnik?

Drugič ne vidim nič več, saj več vidim?

Prvič manj vidim, ker ne vidim nič manj?

Drugič zobnik vidim, saj vidim zobnik s tremi zobmi?

Prej vidim zobnik, ker vidim zobnik z zobmi?

V obeh primerih gledam isto, le da v drugem primeru vidim enako?

V enem ter v drugem primeru gledam enako, le da v prvem primeru vidim isto?

Zobnik?

Da, trozobi zobnik?

Zobnik s tremi zobmi?

Zobnik?

Kako naj gledam trozobi zobnik, če ne vidim manj?

Kako naj gledam manj, če ne vidim več?

Če sem sinička?

Ta nima daljnogleda?

Meje sveta so meje zavesti?

Meje zavesti so meje jezika?

Obča podoba je shema v obeh čutih?

Kant vidi v zavesti pojem, ki je obča podoba?

V čutih vidi shemo, ki je obča podoba zunaj zavesti?

V čutih vidi podobo psa, ne pa njegove obče podobe, saj vidi v zavesti shemo psa?

Je zobato kolo z mnogimi zobmi, ki ga vidi v čutih, podoba ali obča podoba?

Vidi zobnik s štirimi zobni in tistega z mnogimi?

Sta konkretni podobi v čutih, ker ima v zavesti o obeh občo podobo?

V čutih vidi konkretne podobe psov, ne pa njihovih shem, saj ima zavest ter s tem občo podobo psov?

(Kdaj vidi shemo?

Ko mu je predmet mejnega pojma dostopen?

Filozofu?

Da, če ni Kant.

Če Kant nima praznega pojma, ni filozof.)

Lahko vidi zobato kolo s štirimi zobmi, če na zobniku z mnogimi zobmi ne more našteti tisoč zob?

Kakšen pojem imam o psu, če znam šteti samo do štiri?

Vidim mnoge pse, hkrati pa le štiri?

Vidim štiri pse, hkrati pa le mnoge?

Kaj če nimam potenciala, da štejem do tisoč?

Kaj če v matematiki nimam zadnjega člena, ki je n + 1 ?

Evolucija se ustavi?

Imam potencial, da pridem do konca neskončnosti?

Od kod končnemu bitju ideja neskončnosti?

So moji možgani v kadi?

Ne vem!

Verjamem v ‘Predmet’ ?

Njegova bit je ‘nič, ki nima biti’ ?

To je bit smrti?

Če verjamem v smrt, ker zanjo ne vem, sem avtonomen?

Da, če tako verjamem?

Zakaj ne vem, če verjamem?

Ne vem, ali so moji možgani v kadi.

Če sem avtonomen,’Predmeta’ » »ne vidim«« ?

Tako verjamem?

(Kje vidim shemo?

V čutnosti vidim podobo, v zavesti občo podobo?

Oboje vidim zaradi shematizma razuma?

So Kantovi možgani v kadi, saj filozof (ki je Kant) nikoli ne vidi sheme?

Filozofovi možgani so v kadi, ker je heteronomen Kant?

Tudi ta je ‘Kant’, ki mu Kant ni dostopen?

Kje so moji možgani, saj sem avtonomen?

V Prihodnosti, ker »sem« (eksistiram in bivam, bivam ter eksistiram), saj »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

»…Imam…« Temelj, ker zanj ne vem, saj verjamem v ‘Predmet’ (in vice versa)?)

Če človeštvo propade?

Verjamem, da sem avtonomen: umrl bom, ker sem večen.

To vem, saj verjamem?

Ne, to verjamem, ker vem.

Tega ne vem, saj vem?

Tako verjamem, ker ne verjamem v absurd.

So moji možgani v kadi?

Verjamem, da ne, saj tega ne vem.

Sicer moram verjeti v absurd, da nimam Temelja.

Če ga nimam, ni ‘predmeta’. Ni meje, ne ‘meje’.

(‘predmet’ »…je…« , ker »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Da, nimam temelja, saj ‘Predmet’ ni vzrok.

Je vzrok temelj?

Nimam ‘predmeta’, ker ni vzrok Temelj.)

Nekaj je, saj ni treba?

Potujem na konec Prihodnosti – možgani so aktualno v kadi, ne pa potencialno: v kadi so potencialno, ne pa aktualno?

Sicer nihče ne more stati na meji, ker eksistira tako, da potuje brez konca: nihče ne biva na meji, saj  »…nima…« Bodočnosti?

Obsojen je na Bodočnost, ker nima Prihodnosti?

Obsojen je na svobodo, saj »…ima…« ‘predmet’ ?

Da, nima ‘Predmeta’.

Resnica je premica; razum se je asimptotično dotakne v neskončnosti?

Potujem v neskončnost, ker verjamem v temelj?

Če nimam Temelja, nimam ‘predmeta’.

(Če »…nimam…« ‘Predmeta’, nimam temelja?

Če »…nimam…« temelja, nimam ‘Predmeta’ ?

Če nimam Temelja, nimam ‘Predmeta’.

Če nimam ‘predmeta’, nimam temelja.

Če nimam ne ‘Predmeta’ ne Temelja, »…imam…« ‘predmet’ ?

»…Nimam…« Temelja, če nimam ne temelja ne ‘predmeta’ ?

Da, če ga »…imam…« .

Ne, če ga nimam.

Če nimam ‘Predmeta’, nimam temelja.)

Na koncu neskončnosti je ‘Predmet’ ?

Od kod sicer resnica?

Iz Bodočnosti?

Da, če se motim tako, da nimam prav.

Toda le, če potujem v Prihodnost, saj se motim tako, da imam prav.

Je mogoče, da tega ne verjamem?

Kaj je onstran meje, ki omejuje le notranje?

Ne vem, ker ne vem, ali so možgani v kadi?

Na zunanjem robu meje brez zunanjega brega je temelj?

To ni absurd, marveč paradoks?

Nikoli ne pridem do konca, saj  »…imam…« ‘predmet’ ?

Sem svoboden tako, da sem odvisen od Drugega?

Da, nisem svoboden tako, da sem drugi, ker je na koncu (brez začetka) ‘Predmet’, na začetku (brez konca) pa Temelj.

Ne verjamem v absurd, saj sem svoboden?

Da, ne verjamem v ‘predmet’, ker nisem obsojen na temelj (ter vice versa).

Je to absurd?

Ne, paradoks.

Zakaj?

To vem, saj verjamem?

To je absurd (verjamem lahko karkoli).

Verjamem, ker vem?

Ne morem verjeti karkoli, ampak le to, kar vem.

Paradoks je tale: če vem, ne vem, saj verjamem.

Kar vem?

Da, to verjamem, ker ne vem.

Kar ne vem?

Da, to vem, saj tako verjamem.

Moji možgani so v kadi?

Ne verjamem v absurd, ker verjamem v paradoks.

Moji možgani »so« v kadi, saj verjamem v smrt.

Večen sem, ker bom umrl, saj moji možgani niso v kadi?

Kje so?

V deželi, ki je ni, ker je ni?

Da, tam je ‘Predmet’ ?

Ta je Temelj?

Ni pot do resnice, ki je resnica sama, večna mandala brez začetka in konca?

Da, če je nekaj, saj ni nič.

Je kamen?

Da, »…nimam…« ‘Predmeta’.

Eksistiram ter bivam in »…imam…« Temelj?

Nisem kamen, ker sva oba v svetu?

Svet je, saj biva, ker eksistira (ter vice versa), saj »je« ?

Da, tudi ‘Predmet’ je Temelj, Temelj pa ‘Predmet’, ker ne obstajata.

Ideala nimam?

Od kod sicer Temelj?

Od kod smisel, če »…ni…« ‘Predmeta’.

Od kod Pomen, če »…imam…« temelj?

Temelj je ‘Predmet’, saj nimam Bodočnosti.

Resnica prihaja iz Prihodnosti: ‘Predmet’ je Temelj.

V Utopiji?

Kako naj imam Ideal, če ni na koncu brez konca začetek, na začetku, ki nima začetka, pa konec?

Resnica je večna, ker se nikjer ne konča?

Je ‘Predmet’ resnica, saj se resnica začne z večnim Temeljem?

Je smisel večne resnice v tem, da je ‘Predmet’ večen, ker se pot brez konca začne z večnim začetkom?

Nekaj je, saj ni nič?

Kako naj sicer dvomim, da »sem«, ker eksistiram in bivam?

Smrt je?

Da, je življenje.

Življenje?

Da, smrt.

Nisem avtonomen?

Lahko verjamem, da je paradoks ‘predmet’ ?

Imam lahko ideal, če nimam Prihodnosti?

Če verjamem v Ideal, nimam Bodočnosti.

Lahko v eksistenci stojim, če bivam?

Stojim v bivanju, če eksistiram?

Ne, razen na meji, saj potujem v neskončnost (prestopam mejo, ki ni prehodna).

Bodočnost je brez konca, ker  »…imam…« temelj, ki je na začetku.

Bodočnost nima začetka, saj  »…nimam…« ‘predmeta’, ki je temelj?

‘predmet’ je temelj, ker  »…imam…« ‘predmet’ ?

temelj je ‘predmet’, saj temelja »…nimam…« ?

Nikoli ne pridem na konec Prihodnosti (ki nima začetka), ker nimam Prihodnosti.

Pridem na konec (začetek) Bodočnosti?

Da, obsojen sem na Prihodnost; »…imam…« temelj, »…ne…« pa ‘predmeta’ (ter vice versa).

Večnosti nimam?

Ne.

Obsojen sem na svobodo (»…imam…« večnost).

Nisem veren, saj sem religiozen: verjamem v paradoks?

Ta je na videz?

Da, verjamem ker je absurdno: ne vem, ali so možgani v kadi, saj sem heteronomen.

Nisem religiozen, ker sem veren: ne verjamem v absurd.

Verjamem v paradoks, ki ni navidezen.

Vem, da sem avtonomen, saj moji možgani niso v kadi.

Nisem heteronomen, ker nisem Drugi.

Sem drugi, saj nisem religiozen.

Drugi je religiozen, ker ni drugi?

Da, verjame v paradoks, saj ni veren.

Svet torej realno obstaja?

Gotovo?

Dvomim?

»Da«.

Stavek: ‘Jaz vem.’ vselej izraža ‘potešeno’ gotovost, ki jo lahko opazujemo kot življenjsko formo.

Gotovost se namreč nahaja v sami naravi jezikovne igre, ker je pojem ‘znanje’ vedno vezan s pojmom ‘jezikovna igra’, dvom pa vedno počiva na tem, kar je zunaj slehernega dvoma.

Moram govoriti, saj ne smem molčati?

‘Predmet’ je Temelj, ta pa ‘Predmet’.

                                                                   Damjan Ograjenšek, filozof

Modrost?

What is the price of Experience? do men buy it for a song

Or wisdom for a dance in the street? No it is bought with the price

Of all that a man hath, his house his wife his children.

Wisdom is sold in the desolate market where none come to buy

And in the witherd field where the farmer plows for bread in vain.   

                                                                             William Blake, Vala: Night the Second

Je kamen ‘Predmet’ ?

Da.

Človek ni kamen?

Ne.

Oba sta v svetu?

Da.

Svet je, ker je ‘Predmet’ ?

Svet je, ker je saj?

Da, saj je, ker je svet.

Ker je saj, je svet.

Saj je ker, je svet.

Svet je, ker je saj, saj je ker.

Svet je, ker?

Da, saj.

Svet je, saj?

Da, ker.

Ker je svet, je saj.

Saj je svet, je ker.

Je svet, ker, saj?

Je svet, saj, ker?

Da.

Zakaj je svet?

Ker.

Zakaj je ker?

Saj je svet.

Zakaj je saj?

Saj je ker.

Zakaj je svet?

Saj.

Zakaj je saj?

Ker je svet.

Zakaj je ker?

Ker je saj.

Saj je ker, ker je saj?

Ker je saj, saj je ker?

Da.

Saj je ker, ker je saj, ker je svet?

Svet je, ker je saj, saj je ker?

Da.

Je svet, saj je svet?

Svet je, ker je svet?

Da.

Svet ni, saj je ‘Predmet’ ?

Ne.

Ker je svet, je saj.

‘Predmet’ je, ker je svet?

Ne.

Saj je svet, je ker.

Ker ni, saj je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ ni, ker je, saj?

Saj ni, ker je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ ni, saj je, ker?

Ne.

Je ‘Predmet’ smrt?

Da.

Te ni?

Ni ‘Predmet’ Temelj?

Da.

Ta je življenje?

Življenja ni?

Če rečem, da, pravim smrt?

Determinacija je negacija.

Če rečem smrt, pravim življenje?

Negacija je determinacija.

Kjer je smrt, ni življenja?

Da.

Življenje je smrt.

Kjer ni življenja, ni smrti?

Ne.

Smrt je življenje.

‘Predmet’ je Temelj, ta je ‘Predmet’.

Je bit smrti nič, ki nima biti?

Da.

Kaj je življenje?

Smrt?

Ta je ‘Predmet’ .

Ta je Temelj.

Sem svoboden, ker nisem religiozen.

Umrl bom.

Sem svoboden, saj sem večen.

Mučenec je svoboden, ker bo umrl.

Je večen?

Tako je obsojen.

V Prihodnosti?

V Bodočnosti.

Vse ve?

Da.

Prihodnosti nima.

»…Ima…« Bodočnost?

Da.

Prestopa neprehodno mejo.

Med bivanjem in eksistenco?

Tam biva, saj je ni?

Tam eksistira.

Med eksistenco ter bivanjem?

Tam je ni, ker eksistira?

Tam biva.

Na koncu Bodočnosti je ‘predmet’ ?

Da.

Mučenec ga »…nima…« , saj bo umrl.

Ve za smrt, ker vanjo ne verjame?

Da.

Ne ve, saj ne verjame v ‘Predmet’.

Ta je »viden« ?

Ne.

Je »»ne viden«« : na koncu Prihodnosti.

Se mučenec smeji ‘Predmetu’ ?

Da, ker Prihodnosti ne »vidi« ?

V žepu »…ima…« ‘predmet’, saj ni veren.

Nimam Bodočnosti, ker nisem religiozen.

Se smejem mučencu?

Da.

V žepu »…nimam…« ničesar.

V absurd ne verjamem, saj verjamem, ker ne vem.

Je paradoks navidezen?

Da, ni absurd.

Ta je paradoks, saj ni navidezen.

Pot do resnice je resnica sama.

Nima ne konca ne začetka.

Na začetku je Temelj, na koncu pa ‘Predmet’.

Prvi nima ne kvalitete ne kvantitete, drugega ni, ker ga ni.

Temelj je isti kot ‘Predmet’ ?

Da, enak.

Je ‘Predmet’ enak kot Temelj?

Isti.

‘Predmet’ je na začetku?

Da, ‘Temelj’.

Ta je na koncu?

‘Ne’, ‘Predmet’.

Temelj je ‘Predmet’, ta je Temelj.

‘Je’ ‘Predmet’ ‘Predmet’ ?

Da, Temelj.

Temelj ni ‘Predmet’, temveč ‘Temelj’ ?

Da, če ‘Predmet’ ni Temelj, marveč ‘ ‘Predmet’ ‘ .

Je Temelj Temelj?

Da, ‘Temelj’ ?

Ta je ‘Predmet’ ?

Ne, ‘Predmet’ je Temelj, ‘Temelj’ pa ‘ ‘Predmet’ ‘ .

Je Temelj ‘Temelj’, saj je Temelj?

Da, če je ‘ ‘Predmet’ ‘ ‘Temelj’, ker je ‘Predmet’ ‘ ‘Predmet’ ‘ , saj je ‘Predmet’.

Na začetku je ‘Predmet’ ali ‘ ‘Predmet’ ‘ ?

‘Predmet’: če je začetek na koncu, kjer je Temelj.

Konec je na začetku?

Da, če ‘je’ ‘Predmet’ ‘Predmet’.

Takrat je na koncu Temelj, na začetku pa ‘Temelj’.

Če je na začetku ‘začetek’, je na koncu ‘Predmet’, ker je na koncu ‘konec’.

Konec je brez ‘konca’ ?

Da, tam je ‘konec’, saj nima konca.

‘Konec’ nima konca?

Da, tam je konec, ker je brez ‘konca’.

Je tam Temelj?

Da, ‘Predmet’.

Kje je ‘ ‘Predmet’ ‘ ?

Kjer je ‘Temelj’.

Ta ni Temelj?

‘Ne’.

Je ‘ ‘Predmet’ ‘ ‘Temelj’?

Da.

‘Predmet’ je Temelj, ‘ ‘Predmet’ ‘ pa ‘Temelj’.

Je ‘Predmet’ na koncu, na ‘začetku’ pa ‘Temelj’ ?

Da.

Na koncu je začetek, na ‘koncu’ pa ‘ ‘Predmet’ ‘ .

Pot do resnice, ki je resnica sama, nima ne začetka ne konca.

Ima ‘konec’ in ‘začetek’ ?

Da, če je ‘konec’ na začetku, ki je brez ‘konca’, začetek pa na ‘koncu’, kjer je ‘začetek’.

‘Začetek’ je na ‘koncu’ ?

Da, ‘konec’ je na ‘začetku’, če je ‘začetek’ na koncu, ki je brez ‘začetka’, konec pa na ‘začetku’, kjer je ‘konec’.

Začetek je konec, če je brez ‘konca’ ?

‘Konec’ je ‘začetek’, če je ‘začetek’ brez konca?

Da, če je konec brez ‘začetka’, saj je začetek (ki je konec) brez ‘začetka’.

‘Začetek’ je ‘konec’, če je ‘konec’ brez začetka?

Da, če je začetek brez ‘konca’, ker je konec, ki je začetek, brez ‘konca’.

Tedaj je ‘konec’ ‘začetek’, saj je ‘začetek’ brez konca.

Pot do resnice, ki je sama resnica, nima konca?

Na koncu umrem?

Smrt ni življenje?

Ne, življenje je smrt: kjer je smrt, ni življenja.

Je duša nesmrtna?

Ne.

Ni nesmrtna, ker sem večen.

Življenje ni smrt?

Da, kjer je življenje, ni smrti: smrt je življenje.

Na koncu umrem, saj sem nesmrten?

Da, nimam duše.

Sem religiozen?

Ne, sem veren.

Na koncu poti do resnice, ki je sama resnica, je ‘konec’ ?

Konec brez ‘konca’ ?

Sama resnica (ki je pot do resnice) nima ‘konca’, ampak ‘Predmet’ ?

Je na ‘koncu’ same resnice, ki je pot do resnice, resnica?

Da, če je ‘Predmet’ ‘ ‘Predmet’ ‘ , saj je Temelj Temelj, ker ni ‘Temelj’ ?

Resnica je večna, če je Temelj ‘Temelj’, saj je ‘Predmet’ ‘Predmet’, ker ‘je’ Temelj?

Pot do resnice je neskončna, če je na ‘koncu’ Temelj, na ‘začetku’ pa ‘Predmet’ ?

Je Temelj neskončen, če je ‘Temelj’ ?

Je ‘ ‘Predmet’ ‘ večen, če je resnica Temelj?

Pot do ‘Predmeta’ je večna, saj pot do resnice nima konca?

Pot do ‘Temelja’ je ‘pot’ do Temelja, če je na koncu resnice večnost?

‘Pot’ je pot, če je ‘Predmet’ ‘ ‘Predmet’ ‘ , ker je na koncu večnosti resnica?

Resnica nima konca.

Resničen je začetek?

Tudi večnost nima ‘začetka’ ?

Je resnična?

Kaj je resnica na koncu konca?

‘Začetek’, ki je konec brez ‘konca’ ?

( Na ‘koncu’ konca je ‘konec’?

Da.

Konec nima konca?

Da.

Na koncu konca (kjer je ‘konec’).

Na koncu ‘konca’ je konec?

Da.

‘Konec’ nima ‘konca’?

Da.

Na ‘koncu’ ‘konca’ (kjer je konec).

‘Konec’ ‘nima’ konca, ker konec ‘nima’ ‘konca’.

Na ‘koncu’ ‘konca’ je konec, na koncu konca pa ‘konec’. )

Na ‘koncu’ je ‘Temelj’ ?

Da, če je ‘Predmet’ na koncu.

Da, če je ‘ ‘Predmet’ ‘ , ki je ‘Temelj’, na ‘začetku’.

Če je pot med ‘Predmetom’ in Temeljem večna, je pot med ‘Temeljem’ ter ‘ ‘Predmetom’ ‘ neskončna.

(Če je pot med Temeljem in ‘Predmetom’ neskončna, je pot med ‘ ‘Predmetom’ ‘ ter ‘Temeljem’ večna.)

Zadnja je daljša kot prva, saj je večna, prva je daljša kot zadnja, ker je neskončna.

Resnica je večna, saj je resnična?

Večnost je resnica, ker je večna?

Resnica je resnična, saj je večna, večnost je večna, ker je resnična?

Je večnost daljša od resnice, saj je neskončna?

Da.

Pot do večnosti je pot do resnice.

Obe poti sta neskončni.

Večnost je daljša od resnice, ker je pot (ki je ‘pot’) neskončna.

Resnica je daljša kot večnost, saj je ‘pot’ (ki je pot) brez konca.

Pot je daljša kot ‘pot’, ‘pot’ pa kot pot?

Da, večnost je resnica, resnica pa večnost.

Pot do resnice, ki je sama resnica, je ‘Predmet’, ki je Temelj, ker je ‘ ‘Predmet’ ‘ .

Temelj je večen, saj je neskončna pot?

Da, ker »…nimam…« ‘Predmeta’.

Naj dvomim, da »sem« ?

Kako, če eksistiram in bivam?

»Sem« Temelj.

Gre zame?

Ne.

Za Temelj: »sem« ‘Predmet’.

Sem veren?

Nisem religiozen: »…imam…« Temelj.

Kje je resnica?

Med ‘Predmetom’ ter Temeljem?

Da, sta večna.

»…Nimam…« Prihodnosti?

Da, saj bom umrl.

Sem večen?

Da, imam ‘Prihodnost’, ker nimam Bodočnosti.

Kaj izračuna matematik, ki je znanstvenik?

Matematika.

Izračuna matematik, ki ni znanstvenik, filozofa?

Da, matematika, ki je filozof, saj ni znanstvenik.

Kaj izračuna mučenec?

Svojo smrt: zanjo ve, ker vanjo ne verjame.

Filozof, ki ni mučenec, izračuna mučenca?

V smrt verjame, saj zanjo ne ve.

Ni smrti?

Za mučenca ne, ker eksistira (največ je ni, saj ne biva).

Za filozofa, ki je utemeljen tako, da »…ima…« v žepu ‘Predmet’?

Verjame v življenje, ker ni religiozen, saj verjame v smrt, ker je veren.

                                                                                                   Damjan Ograjenšek, filozof