Pomladni pozdrav

Pa vse rože cveto, pa vsi tički pojo . . . , pa zakaj? Pa zato, pa zato, ker je maj!

                         Oton Župančič

Sem popoln?

Da, cel.

Kaj mi manjka?

Ničesar, ker sem popoln.

Mi kaj manjka, saj sem cel?

Da, ker sem popoln.

Cel?

Ne, popoln.

Manjka mi celota, saj sem popoln?

Ne manjka mi popolnosti, ker nisem popoln?

Tudi cel ne, saj sem popoln?

Nisem cel, ne popoln, ker sem cel?

Popoln sem in cel, saj nisem popoln?

Sem lahko cel, ker nisem ne cel ne popoln?

Kako sem lahko popoln ter cel, saj nisem popoln?

Sem celovit?

Cel in popoln?

Cel sem, ker nisem celovit, marveč popoln?

Nisem celovit?

Sem popoln, saj nisem cel?

Cel sem: nisem popoln, temveč celovit?

Sem lahko celovit le tedaj, če nisem ne cel ne popoln?

Samo, če nisem celovit, ker sem popoln ter cel?

Kako naj bom cel in popoln, če sem popoln natanko tedaj, ko nisem celovit, marveč cel, cel pa natančno takrat, ko sem celovit, saj nisem popoln?

Kako naj bom popoln ter cel, če sem cel natanko tedaj, ko sem popoln, ker nisem cel, popoln pa natančno takrat, ko sem cel, saj sem »popoln«.

Je kaj onstran zavesti, ker zavest nima zunanjosti?

Na drugi strani zavesti je moja zavest?

Je onstran moje zavesti zavest?

Cela zavest je popolna, saj je celovita?

Je popolna zavest celovita, ker je cela?

Zavest nima druge strani?

Tam je moja zavest?

Ima moja zavest samo eno stran?

Je na drugi strani zavest?

Onstran te ni ničesar?

Moja zavest nima zunanjega roba?

Danes je breg en sam?

Na hrbtu popolne in cele zavesti je celovitost, saj cela ter popolna zavest nima hrbta?

Ničesar ni onstran?

Le celovitost?

Ta je na hrbtu cele in popolne zavesti?

Na hrbtu cele zavesti je popolnost?

Zavest ni celovita?

Ni celovita, ker je na hrbtu popolne zavesti celota?

Na hrbtu cele zavesti je celovitost?

Zavest ni popolna?

Na hrbtu popolne zavesti ni celovitosti, saj je zavest cela?

Na hrbtu cele zavesti ni celovitosti, ker je zavest popolna?

Na hrbtu popolne zavesti je celovitost, saj zavest ni cela?

Zavest nima hrbta?

Ni onstran hrbta ničesar?

Tam je njena popolnost ter celost, ker je zavest celovita?

Vmes je hrbet?

Hrbet deli zavest, ta pa hrbet?

Zavest je popolna in cela ter celovita, saj nima hrbta?

Ji ničesar ne manjka?

Med njeno popolnostjo in celoto je hrbet, ker zavest ni celovita?

Zavest je celovita?

Na hrbtu popolne zavesti je cela zavest; na drugi strani popolne zavesti ničesar ni?

Zavest deli hrbet?

Ničesar ni onstran njenega hrbta?

Se hrbet zavesti zaveda, da je cel, saj je popoln, ker je celovit?

Zavest ga nima, saj ga ima, ker nima zunanjosti?

Zadnjo ima, nima pa hrbta?

Zavest ni razcepljena?

Ničesar je ne deli, saj je brez druge strani?

Kaj je onstran zavesti, ki nima druge polovice?

Kaj je na drugem robu zavesti, ki ji drugi breg manjka?

Ima en sam breg?

Na drugi strani je rob?

Med bregom ter robom je hrbet, le da zavest hrbta nima?

Kaj torej deli mojo zavest, ker sem svoboden?

Ničesar, saj delam, kar hočem?

Ni res, da hočem, kar hočem?

Hrbta nimam, ker ga imam?

Svoboden sem, saj nisem?

Nisem svoboden, ker sem?

Lahko hočem, kar hočem, saj nisem svoboden?

Svoboden sem?

Ni res, da lahko hočem, kar hočem?

Storim karkoli?

Ne morem hoteti, kar hočem?

Tako sem določen, ker sem svoboden?

Danes je en sam rob?

Onstran zavesti je moja zavest, zunaj prve pa nič?

Ni na drugi strani moje zavesti ničesar?

Tam je zavest?

Matematiki se vpraša: ‘Kaj so naravna števila?’

Preprostega odgovora ni.

Najbolj znana je izjava matematika L. Kroneckerja (1823-1891) o celih številih: ‘Cela števila je ustvaril Bog, vse drugo pa je naredil človek.’

Kaj so torej naravna števila?

V matematiko uvedemo naravna števila s Peanovimi aksiomi, ki so nastali kot plod sodelovanja med italijanskim matematikom Giuseppom Peanom (1858-1932) ter nemškim matematikom Richardom Dedekindom (1831- 1916).

Peanovi aksiomi:

A1. 1 je naravno število.

A2. Vsakemu naravnemu številu n pripada natančno določeno naravno število – neposredni naslednik n’.

A3. Različni naravni števili imata različna naslednika. Če je n’ = x’, je tudi n = x.

A4. 1 ni naslednik nobenega naravnega števila.

A5. Vsaka množica naravnih števil, ki vsebuje število 1 in je v njej obenem s številom n tudi njegov naslednik n’ = n + 1, vsebuje vsa naravna števila.

Iz Peanovih aksiomov z logičnim sklepanjem izpeljemo vso aritmetiko naravnih števil.

Od kod torej 1, če 1 ni naslednik nobenega naravnega števila?

Množica naravnih števil . . . vsebuje vsa naravna števila?

Koliko jih je?

Če vem od kod so naravna števila, vem, koliko jih je.

Če vem, koliko jih je, vem od kod so naravna števila.

Zakaj ne vem od kod so naravna števila, ne, koliko jih je?

Ker verjamem.

Lahko kaj vem, če tega ne verjamem?

Če to verjamem, kaj vem?

Česar ne vem?

Vem, kar verjamem, saj tega ne vem?

Ne vem, ker vem, saj tega ne verjamem?

Ne morem vedeti, če ne verjamem?

Ne morem verjeti, če ne vem?

Lahko verjamem, da je cela števila ustvaril Bog, vse drugo pa je naredil človek?

Ne verjamem v Boga?

Ne verjamem, da je Bog ustvaril cela števila ter da je vse drugo naredil človek, ker ne verjamem, da je Bog ustvaril naravna števila?

Verjamem, da Bog ni ustvaril naravnih števil, saj verjamem, da je človek iz naravnih števil ustvaril cela števila?

Seštevanje naravnih števil prikažemo na številski premici tako, da gremo od izhodišča 0 za toliko enakih korakov v desno, kolikor je prvi člen vsote, in nato za toliko enakih korakov v desno, kolikor je drugi člen vsote.

Točka, do katere pridemo, je slika vsote.

Obrnimo smer korakanja v levo ter se vprašajmo: ‘Kaj dobimo, če gremo od točke, ki je na številski premici slika naravnega števila 7, za 3 korake (enote) v levo?’

Točka, do katere pridemo predstavlja razliko dveh števil.

V našem primeru je to slika števila 4.

Do nje smo prišli tako, da smo od slike števila 7 odkorakali v levo za 3 korake.

Operacijo imenujemo odštevanje in račun zapišemo:

7 – 3 = 4

ter preberemo:

7 minus 3 .

Prvo število je zmanjševanec (minuend), drugo odštevanec (subtrahend).

Vidimo, da velja tudi 7 = 4 + 3 .

Splošno.

Zmanjševanec je enak vsoti razlike in odštevanca, kar zapišemo:

a – b = c <=> a = c + b .

Zapis predstavlja definicijo odštevanja.

Pove, da lahko vsako odštevanje zapišemo v obliki seštevanja.

Odštevanje moremo opisati tudi takole:

° Odštevanec ‘prenesemo’ prek enačaja ter ga prištejemo k razliki.

° Pri ‘prenosu’ prek enačaja odštevanec spremeni predznak.

Seštevanje je v množici N (naravnih števil) vedno izvedljivo; je notranja operacija.

Ni pa tako z odštevanjem, ker je 1 najmanjše naravno število.

Če odkorakamo po številski premici na primer od števila 3 za 5 korakov v levo, pridemo po dveh korakih do števila 1.

Korakati bi morali še tri korake v levo.

Tam ni več slik naravnih števil in sledi:

° Množica naravnih števil za odštevanje ni zaprta.

° Če je odštevanec večji od zmanjševanca, odštevanje v množici naravnih števil ni izvedljivo.

Razširimo množico naravnih števil, da bo odštevanje vedno izvedljivo.

Začetni točki 0 (izhodišču številske premice) priredimo število 0.

Čez to točko nato prezrcalimo slike vseh naravnih števil ter jim pripišemo znak minus.

(Na primer: naravnemu številu 1 priredimo zrcalno sliko – število -1 . . .)

Vsa števila, ki jih dobimo z zrcaljenjem, so k danim številom nasprotna števila.

Dobili smo množico celih števil: Z = {… -3, -2, -1, 0, 1, 2, 3 …} .

Sestavljajo jo naslednje podmnožice:

1. Podmnožica Z+ = N = {1, 2, 3 …}, ki ji rečemo množica pozitivnih celih števil in jo lahko zapišemo tudi kot {+1, +2, +3, …} .

2. Podmnožica {0}, ki vsebuje število nič: ni ne pozitivno ne negativno.

3. Podmnožica negativnih celih števil Z- = {-1, -2, -3 …} .

To tudi pregledno zapišemo:

Z = Z- # {0} # Z+ ; Z+ = N , # = unija.

Število nič so odkrili v Indiji v 5. stoletju; danes uporabljamo zanj znak 0 (ničla).

(Nekaj posebnosti pri računanju z ničlo:

a – a = 0      Če od danega števila odštejemo isto število, dobimo nič.

a + 0 = a     Pri seštevanju nič nima »moči«; nobeno število se ne spremeni, če mu prištejemo nič.

a . 0 = 0      Pri množenju ima nič veliko »moč«; množenje z nič vsa števila izniči.

a na 0 = 1      Pri potenciranju ima nič zanimivo »moč«, saj je vrednost potence s poljubno osnovo, različno od nič ter eksponentom 0, vedno enaka 1.

0 : 0      Deljenje z ničlo je prepovedano.)

Babilonska ničla (iz 3. stoletja pred našim štetjem v obliki poševnega dvojnega klina) je imela vlogo znaka, ne števila.

Tudi majevska ničla, v obliki polževe hišice, je imela vlogo znaka ; omogočala je nedvoumen zapis števil.

Šele indijska ničla (5. stoletje) v obliki krogca, imenovanega sunja, ki v sanskrtu pomeni praznino, je že znak za število nič.

Izraz so v arabščino prevedli kot sifr, v latinščino pa kot zephirum.

Od tod je le korak do besede zephiro in zero – ničla.

Negativna števila so v matematiko prodirala počasi.

Babilonci so jih poznali, ni pa znano, ali so z njimi računali.

Z njimi so pred dva tisoč leti računali Kitajci.

Egipčanski ter grški misleci jih niso poznali, pozneje pa tudi ne arabski matematiki.

Pri indijskih »računovodjih« najdemo negativna števila v 6. in v 7. stoletju.

Plačane zneske so zapisovali s pozitivnimi števili, dolgove pa z negativnimi.

Njihovi matematiki jih niso jemali resno.

Bhaskara (indijski matematik) – 1114/1185 – zapiše: negativna števila niso samostojna števila.

Evropski matematiki so število 0 poznali že od 12. stoletja.

Od 14. stoletja so poznali tudi zapis negativnih števil ter računska pravila zanje, vse do 17., 18. stoletja pa niso dojeli njihovega pravega pomena.

Italijanski matematik Leonardo iz Pise (1170–1250), znan kot Fibonacci, je v svoji knjigi (okoli leta 1200) zapisal okorno pravilo za računanje z negativnimi števili:

‘Treba je ugotoviti, da moramo rezultat prišteti, če pomnožimo nekaj, kar se odšteva, z nečim, kar se odšteva . . . Če pa nekaj, kar prištevamo, množimo z nečim, kar odštevamo, je treba rezultat odšteti.’

Negativna števila zasledimo pri nemškem matematiku Michaelu Stifelu (1486-1567) v računici (iz leta 1544) in pri francoskem matematiku Reneju Descartesu (1596-1650).

Oba sta negativna števila, ki sta jih dobila kot rešitev enačb, imenovala lažna ali absurdna števila.

Rene Descartes je vpeljal negativna ter pozitivna števila z enako absolutno vrednostjo kot daljice enakih dolžin, a nasprotnih smeri.

Na tej osnovi so kasneje vpeljali grafični prikaz negativnih števil s točkami, ki so na številski premici levo od ničle.

[Pogosto je potrebno določiti lego objekta v ravnini (pri šahu moramo opredeliti lego figure na šahovnici).

Lego določimo z dvema podatkoma, katerih vrstni red je pomemben.

Zapis h8 natančno opiše lego figure na šahovnici: skrajno desno zgornje polje.

V matematičnem zapisu bi lego zapisali z urejenim parom (h, 8) .

Zanj velja, da je vrstni red dvojice elementov, ki v njem nastopata, natančno določen:

(a, b) ni (b, a), če velja, da a ni b.

Urejena para sta enaka natančno tedaj, ko sta med seboj enaka njuna prva in njuna druga elementa.

Prvi element urejenega para elementov je iz množice A, drugi iz množice B.

Urejeni par je element kartezičnega ali premega produkta:

A * B = {(a, b); a € A ^ b € B} , € = je element, ^ = in .

Kartezični produkt A * B množic A ter B je množica vseh urejenih parov (a, b), pri čemer je a element množice A, b pa element množice B.

Funkcija (f) kartezičnega produkta X * Y (pišemo f: X -> Y) se imenuje preslikava.

Je podmnožica premega produkta, če iz (x,y1),(x,y2)€f sledi y1 = y2 : s preslikavo f je slehernemu x € X pridružen natanko en y € Y – označimo ga z f(x), z drugo besedo y = f(x).]

Točke krivulje z negativnimi koordinatami si je upal zapisati šele angleški matematik John Wallis sredi 17. stoletja.

Carl Friedrich Gauss (1777-1855) je trdil, da negativna števila obstajajo ter se kvantitativno razlikujejo od pozitivnih.

Razlagal jih je kot nekaj, kar obstaja, ko pri seštevanju števila z nasprotnim številom dobimo ničlo.

Za uvedbo negativnih števil si je prizadeval tudi L. Euler (1707-1783).

Naravnih števil torej ni ustvaril Bog, ker je človek naredil vse ostalo, saj je svoboden?

Svoboden sem, ker delam, kar hočem, ni pa res, da hočem, kar hočem?

V Boga ne verjamem, saj delam, kar hočem?

Vse ostalo sem naredil tako, da nisem ustvaril naravnih števil, ker sem svoboden, saj ni res, da hočem, kar hočem?

Nisem obsojen na svobodo, ker ne smem v kavarno, saj me niso (nezavedno) izvolili, ker nisem zaprt v bunkerju?

(Kam so izvolili politika?

V parlament, kjer ga vodijo politiki iz bunkerja?)

Kaj je na koncu naravnih števil, ki nimajo konca?

Kaj je na začetku naravnih števil, ki se začnejo z 1, če pot do resnice (ki je resnica sama) nima začetka ne konca?

Ustvarim v kavarni množico celih števil, če sem svoboden tako, da ne morem iz bunkerja?

Lahko v bunkerju ustvarim množico racionalnih števil, če sem zaprt v kavarni, saj sem svoboden?

Da, če sem religiozen.

Bog me je dal, čeprav vanj ne verjamem?

Bog ni ustvaril naravnih števil?

Ustvaril je človeka, ker je Descartes naredil Kartezijev produkt?

Je Kartezij izdelal Descartesov zmnožek?

Bog ni ustvaril nravnih števil, saj je Kartezij ustvaril Descartesa, Descartes pa Kartezija?

Descartes verjame v Boga, ker ima Kartezij idejo o Bogu?

Tudi Kartezij verjame v Boga: idejo o Bogu ima Descartes?

Je Kartezij ustvaril Boga, Bog pa Descartesa?

Koga je ustvaril Descartes, če je Kartezij ustvaril Descartesa?

Descartes je ustvaril Kartezijev produkt, ne pa naravnih števil?

Je Bog ustvaril naravna števila, saj se je Kartezij spomnil Descartesov produkt, ker je Bog ustvaril Kartezija?

Bog se je spomnil naravnih števil, saj je Descartes ustvaril Kartezijev produkt, ker se je Bog spomnil Descartesa?

Bogu manjkajo naravna števila?

Ni ustvaril Descartesa, saj se je spomnil Kartezija?

Ustvaril je Descartesa, ker se ni spomnil Kartezija?

Descartes, ki ni ustvaril naravnih števil, se je pa spomnil Kartezija: ta je naredil Descartesov zmnožek, saj je Bog ustvaril Descartesa?

Je Bog ustvaril Kartezijev produkt?

Kartezijev produkt se je spomnil Descartes, ker se Bog ni spomnil Descartesa, saj je ustvaril Kartezija?

Se lahko Bog spomni naravnih števil, če je Descartes Kartezij, Kartezij pa Descartes, ker je Bog ustvaril človeka?

Da, če je človek religiozen, saj verjame v absurd.

Nisem ateist, ker sem veren, saj nisem kristjan, ker ne verjamem v Boga?

David Hume, ki je skeptične elemente prignal do vrhunca, se je izognil skrajnim posledicam lastne misli z umikom v filozofijo zdravega razuma?

Po njej moramo nekatere splošne domneve o človekovem spoznanju in o svetu (zaupanje v naša čutila, splošni zakon vzročnosti) privzeti kot razumne predpostavke, saj nimamo na voljo boljših alternativ?

S filozofijo zdravega razuma je ustvaril pojem vzročnosti?

Navadil se je, da ni res, da za vrati ni sveta?

Na to sklepa po zdravi pameti?

Sklepa deduktivno na koncu indukcije, ki se nikoli ne konča?

Čutila mu povedo, da se krogli, ki trčita, vedno odbijeta, ker ne verjame v belo vrano, ki potrjuje pravilo?

Je bela vrana ista kot črne, ki so enake?

Da, če bela vrana eksistira, črne pa bivajo.

Je bela vrana enaka kot črne, ki so iste?

Da, če bela vrana biva, črne pa eksistirajo.

Ni zdravi razum zdrave pameti največji metafizik?

Nekatere splošne domneve . . . postavi kot razumne predpostavke, saj nimamo na voljo boljših alternativ?

Verjame v vzrok ter v posledico, saj ne verjame posledicam svoje misli?

Ni razumno verjeti posledicam, ker smo se navadili vzrokov, ki nimajo nobenih posledic?

Ni razumno verjeti vzrokom, saj smo se navadili posledic, ki nimajo nobenih vzrokov?

Verjame v posledico in vzrok, ker ne verjame vzrokom svoje misli?

Kako naj se veliki skeptik umakne v dedukcijo, če ne more sklepati, da je za vrati posledica?

Za vrati je vzrok?

Na to sklepa pred vrati?

Tam ni nobene posledice, razen vzroka.

Za vrati je posledica?

Da, če se je navadil, da je pred vrati vzrok, saj je ustvaril vzročnost.

Kje je ustvaril vrata?

Na koncu nikoli končane indukcije?

Da, če potuje v Bodočnost?

Neprestano prestopa vrata, ki niso prehodna?

Stoji na mestu?

Ne, potuje skozi vrata, ker med posledico ter vzrokom (vzrokom in posledico) ni nobenih vrat.

Gre s časom naprej?

Nazaj, saj plankar nima Prihodnosti.

(Se je plankar navadil na temelj, ker nima ‘Predmeta’ ?

Se je navadil na ‘predmet’, saj nima Temelja?

temelj ni Temelj, ker je Temelj ‘Predmet’ ?

Temelj ni ‘predmet’, saj ‘Predmet’ ni temelj?

‘Predmet’ je Temelj, če ni temelj: ‘predmet’ je temelj, če ni ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’, če ni ‘predmet’: temelj je ‘predmet’, če ni Temelj?

Plankar »…nima…« temelja, ker ima ‘Predmet’ ?

Tudi ‘predmet’ »…ima…« , saj nima Temelja?)

Plankar nima druge možnosti kot zdravi razum (zdrave pameti)?

Le tako lahko pride do konca neskončnosti?

Zaprt je v kavarni?

Kavarna je v bunkerju, kjer je Bodoči obsojen na svobodo?

Vrata med kavarno ter bunkerjem so prestopna?

Niso prehodna?

Kavarna je bunker, ker ni med bunkerjem in kavarno nobenih vrat?

Plankar je svoboden, saj nima Prihodnosti?

Od kod torej naravna števila?

Cela števila so od Boga, vse ostalo ustvari človek?

Težava je v starem matematičnem škandalu, ki se pojavi v pitagorejskih časih ter ga poznamo v sodobnem pojmu limite.

Danes popravimo težavo tako, da se vprašamo:

‘Ni Bog od ‘Predmeta’ ?’

Od kod sicer Temelj?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Tako smo ‘utemeljeni’, saj verjamemo v ‘Predmet’ ?

Tako smo ‘opredmeteni’, ker verjamemo v Temelj?

‘Predmet’ je Temelj?

Naši možgani so v kadi?

Ne vemo?

Ne verjamemo, saj nismo plankarji?

Na koncu neskončnosti »»ne vidimo«« ‘Predmeta’/Temelja, ker pot do resnice nima začetka, ne konca.

Temelj/’Predmet’ je onstran zavesti, saj zavest nima zunanjosti?

To verjamemo, ker tega ne vemo?

Nismo heteronomni, saj v absurd ne verjamemo?

Vse dni delamo, ker nas ne morejo prijeti za dividendo, saj nismo delavci.

Plankar nima Prihodnosti, ker potuje v neskončnost?

Mejo prestopimo, če preidemo limito?

Nismo od Boga?

Smo avtonomni, saj nismo kristjani, ateisti . . . .

Ne ravnamo se po vetru, ker ne gremo s časom naprej?

Od kod torej evolucija, če veter ne piha iz Prihodnosti?

‘Predmet’ »…spoznamo…« s praznim pojmom, saj smo prestopili ‘mejo’ ?

Ne gre nam za večnost, ampak za beli kruh?

V absurd ne verjamemo, ker smo večni.

Zavest nima zunanjosti, saj smo premagali smrt?

Tako verjamemo, ker bomo umrli.

Plankar ni človek?

Je.

Njegova paradigma je sinekdoha.

                                                                      Damjan Ograjenšek, filozof

Še beseda

Me kdo razume?

Da, nikogar ne poznam, ker pišem za Prihodnost.

Preneumen sem, da bi me izvolili, ker sem prepameten, saj nisem politik?

Nikoli me ne bodo izvolili: nisem tako neumen, da bi bil pameten.

Tako se motim, da imam prav?

Ne tako, da nimam prav.

Nisem politik, ne tako pameten, da sem v bunkerju.

Politik je za v bunker preneumen.

Ne smem v kavarno, ker nisem obsojen na svobodo.

Sem filozof, saj me v bunker niso izvolili.

(Ljudje nimajo ‘Predmeta’ : kdor pa je izvoljen (in ni politik), »…ima…« ‘predmet’, ker nima Temelja?

Ni prestopil ‘meje’, saj potuje v neskončnost.

Stoji na mestu?

Da, zgodovina gre naprej).

                                                  Damjan Ograjenšek, filozof

Česa zadnjič nisem omenil?

. . . v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami.

                          France Prešeren

                                             ‘Jutri, ko se je začela vojna.’

1. Kdaj se je začela?

Jutri.

2. Se ni začela včeraj?

Da, jutri.

3. Se ni začela jutri?

Da, včeraj.

4. Se vprašam jutri?

Da, včeraj.

5. Vprašam se včeraj?

Da, jutri.

6. Kdaj se torej vprašam?

Jutri ne.

Tudi včeraj ne.

Jutri, ne pa danes.

Danes ne, temveč včeraj.

Se vprašam danes, ker se jutri vprašam včeraj?

Se danes vprašam jutri, saj se danes vprašam včeraj?

Se danes vprašam včeraj, ker se danes vprašam jutri?

Včeraj in jutri se vprašam danes?

Včeraj ne, temveč jutri, saj se danes vprašam včeraj?

Jutri ne, marveč včeraj, ker se danes vprašam jutri?

Se danes vprašam jutri, saj se danes vprašam včeraj, ne pa včeraj?

Danes se vprašam včeraj, ne pa jutri, ker se danes vprašam jutri?

Se danes lahko vprašam včeraj, če se danes vprašam jutri (včeraj pa ne jutri, jutri pa ne včeraj)?

Se danes lahko vprašam jutri, ne pa včeraj?

Da, če se danes lahko vprašam včeraj, ne pa jutri.

Se lahko danes vprašam jutri, če se včeraj ne vprašam jutri?

Da, če se danes vprašam včeraj, ne pa jutri.

Da, če se danes vprašam jutri, ne pa včeraj.

17-letno avstralsko dekle Ellie in njene prijateljice se za teden dni odpravijo na taborjenje v odročni paradiž. Vse se spremeni, ko na nebu nenadoma opazijo tuja vojaška letala, ob vrnitvi domov pa izvedo, da so vse prebivalce njihovega domačega kraja zaprli v taborišče, saj se je začela vojna.

1. Kdaj Ellie s prijateljicami na nebu opazi tuja vojaška letala?

Sedaj.

2. Kdaj se vse spremeni?

Sedaj, v trenutku vrnitve.

3. Vse se spremeni sedaj, ko Ellie s prijateljicami na nebu opazi tuja vojaška letala?

4. Da, sedaj: v trenutku vrnitve.

5. Kdaj?

Ne sedaj, ko Ellie na nebu nekaj opazi.

Tudi ne sedaj ob vrnitvi.

6. Kdaj se je za Ellie torej začela vojna?

Sedaj, ko Ellie opazi na nebu tuja vojaška letala?

Sedaj v trenutku vrnitve?

7. Kdaj se vse spremeni?

Sedaj ne, ko Ellie na nebu nekaj opazi?

Da, sedaj.

Tudi ne sedaj, ko se vrne domov?

Sedaj, da.

Kdaj?

Ko se vrne domov, sedaj pa ne.

Ko nekaj opazi na nebu?

Da, ne pa sedaj.

Sedaj, ko se Ellie vrne domov, opazi na nebu tuja sovražna letala?

Ne.

Sedaj, ko Ellie opazi na nebu tuja sovražna letala, se vrne domov?

Ne.

Kdaj se Ellie vrne domov?

Sedaj.

Sedaj na nebu opazi tuja sovražna letala?

Da.

Kaj Ellie ter prijateljice ne opazijo?

Da je sedaj, ko opazijo, isti kot tisti, ko se čez nekaj dni vrnejo, ker je enak.

Da je sedaj, ko opazijo, enak kot oni, ko se čez nekaj dni vrnejo, saj je isti.

Sedaj je isti, ker je enak?

Je enak, saj je isti?

Enak je, ko Ellie nekaj opazi?

Ko se Ellie vrne domov, je isti?

Ko torej Ellie nekaj opazi, je isti?

Enak je, ko se Ellie vrne torej domov?

Ni ga, če ni enak?

Če ni isti, ga ni?

Ne, ker je enak?

Ne, saj je isti?

Je, ker ni enak, marveč isti?

Da, ni isti, temveč enak.

Sploh ga ni, saj je isti?

Je enak?

Da, sploh ga ni?

Nobenega sedaja ni?

Ne, razen istega?

Nobenega?

Ne, razen enakega?

Prvi je enak, drugi pa isti?

Prvi je isti, drugi pa »isti« ?

Paradoks je tale:

Ni ga, ker je isti, saj je enak?

Enak je, ker je isti, saj ga ni?

Je?

Je enak, ni pa isti?

Isti je, ne pa enak?

Eksistira in biva, ker ga ni?

Ni ga, saj biva ter eksistira?

Je, če biva, ne pa eksistira?

Je, če eksistira, ne pa biva?

Če biva, ker ne eksistira, »eksistira« ?

Tedaj eksistira, saj biva?

Če eksistira, ker ne biva, »biva« ?

Takrat biva, saj eksistira?

Sedaj?

Da, »sedaj«.

»Sedaj« ?

Da, sedaj.

Kje je meja?

V »sedaju« ne?

V sedaju?

Ne v sedaju?

V »sedaju« ?

Sedaj je »sedaj« ?

Tudi »sedaj« »je« »sedaj« ?

Meje ni?

Je.

Da?

Ne.

1. Kam se 17-letno avstralsko dekle Ellie in njene prijateljice, ki se za teden dni odpravijo na taborjenje v odročni paradiž, sedaj, ko se je začela vojna, vrnejo?

2. Kje je odročni paradiž, ko na nebu sedaj nenadoma opazijo tuja vojaška letala?

3. Se Ellie vrne sedaj v »sedaj« ?

4. Je isti odročni paradiž doma, enak dom pa v odročnem paradižu?

Meja med sedajem in »sedajem« nima drugega roba?

Dom je na drugi strani meje, kjer je odročni paradiž?

Tudi paradiž je enak, ker ni isti, dom pa je isti, saj ni enak (ter vice versa)?

Meje med istim paradižem in enakim domom (istim domom ter enakim paradižem) ni, ker ni prehodna?

Je neprestopna meja prehodna ‘meja’ ?

Kaj je na drugi strani ‘meje’, ki nima bregov, ne robov (ta je onstran ‘meje’ z bregovi, ki nima robov (je na drugi strani ‘meje’, ki ima robove, ne pa bregov))?

‘Predmet’, ki ga »…nimam…« , saj je Temelj?

Tudi tega »…imam…« , ker »…nimam…« nobenega?

                                                                                              Damjan Ograjenšek, filozof

Komu zvoni?

Poj nam, zapoj nam o naši deželi, da nam nje sonce, nje zdravje zasije . . .    

                                                                                                            Srečko Kosovel, Balada

Mi ponoči ob pol dveh zvoni subjektivno ali objektivno realno?

Mi zjutraj in popoldan ob sedmih zvoni objektivno ali subjektivno resnično?

Zvoni mi notranje, pa mislim, da je objektivno realno?

Mi zvoni objektivno resnično, pa mislim, da je notranje?

Zvonca ni v zavesti?

Pravljica je realna?

Zvoni mi z druge strani?

Resnična je Pravljica?

Zvonec je objektivno realen, ker je resničen?

Zvonec je objektivno resničen, saj je realen?

Ni onstran ničesar?

Vesolje se širi, ker nikamor ne gre?

Kaj je na drugi strani?

Ne nič, ki je: ta je na tej strani?

Ne ‘nič’, ki ga ni: ta je na drugi strani?

Na drugi strani, ki je ni, je ‘nič, ki nima biti’ ?

Meja nima druge strani?

Tam ni ničesar, razen ‘Predmet’ ?

Njegova bit je ‘nič, ki nima biti’ ?

n+1 kot zadnji člen, ki nima konca?

n+1 kot zadnji člen konca, ki se nikoli ne konča?

Veliki pok?

Ta se konča s ‘Predmetom’ ?

Začne se s Temeljem?

Saj se konča na koncu?

S Temeljem, ker se začne s ‘Predmetom’ ?

Na začetku ni ničesar: razen Temelj?

Ta je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je na koncu, saj je Temelj?

Časa ni, ker je prostor?

Tudi tega ne, saj je čas?

Prostor biva, ker čas eksistira?

Čas je prostor, saj biva?

Ta je čas, ker eksistira?

Prostora ni, saj »je« čas?

Tudi časa »ni«, ker je prostor?

Čas druge strani nima, saj je prostor?

Na drugi strani časa ni ničesar?

Razen »čas«, ki je prostor?

Je prostor tu, ker je čas?

Čas je tu?

Ni ga mimo prostora?

Veliki pok se začne povsod ter nikjer?

Nikjer v času in povsod v prostoru?

Povsod v času ter nikjer v prostoru?

Časa ni v prostoru, saj je prostor?

Prostor druge strani nima, ker je čas?

Prostor je povsod, saj je čas?

Povsod je čas, ker je prostor?

Veliki pok je od nekdaj?

Saj ni časa?

Tudi prostor je od nekdaj?

Ker je čas?

Se veliki pok začne povsod v prostoru?

Saj prostora ni?

Čas je prostor, ta pa čas?

Le, da prostor »je«, ker je čas?

Tudi čas je »prostor«, saj ni časa?

Prostor je na drugi strani časa, čas onstran prostora?

Vmes je meja, ki druge strani nima?

Tam je ‘Predmet’ ?

Čas je na hrbtu »časa«, ker onstran prostora ničesar ni?

‘Tam’ je Temelj?

Zunaj časa ni ničesar?

Razen »prostor«, ki ima hrbet?

Tam je čas?

Če meja je, saj je prestopna, ni prehodna?

Če je prehodna, ker ni prestopna, meje ni?

Meja je, saj je ni?

Ni je, ker je?

Kako preidem mejo, ki je ni, saj je?

Kako prestopim mejo, ki je, ker je ni?

Prostor je čas, čas pa prostor?

Med njima meje ni?

Čas »eksistira« v prostoru, saj je »čas« ?

Tudi prostor se časi, ker je »prostor« ?

Med njima meja je, saj je ni?

Moj svet je zavest?

So meje jezika meje sveta?

Rečem ‘Diferance’, zapišem ‘Diference’ ?

Med njima meje ni?

Povem oboje: eno pravim, drugo rečem (eno rečem, drugo pravim)?

Zapišem mejo?

‘Diferance’ povem?

Zapišem ‘Diference’ ?

Povem mejo, ki je med življenjem in smrtjo?

Meja ima le eno stran, ker na drugem bregu ni ničesar?

Smrti ni?

Komu zvoni?

Kamen biva, saj ne eksistira?

Zavest je organon?

Kako naj sicer eksistiram, ker me »ni« ?

Sem onstran meje, kjer je rob?

Meja ima le en breg?

»Sem« na robu?

Meja ima le en rob, ki »je« breg?

Tam je Temelj?

»»Ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

Saj povem, kar rečem?

Temelja »»ne vidim«« ?

Pravim ‘Predmet’, ker rečem Temelj?

Temelj pravim, rečem ‘Predmet’ ?

Vmes je meja?

Ne povem ničesar?

Kaj »vidi« Wittgenstein?

Ne more govoriti, saj mora molčati?

Mejo prestopi, ker odvrže lestev?

Heidegger meje ne preide?

Kaj mu z druge strani z neslišnim glasom pravi Drugi?

Kar pove?

Kaj reče?

Kar torej pravi, saj pove?

Kaj pove?

Kar reče, ker pravi?

Kar pravi, saj reče?

Drugi pove o filozofu, da ta eksistira ter biva, ker biva, saj eksistira?

Mislec biti za nobeno ceno ne prestopi meje?

Meja ima rob, ki je breg: druge strani nima?

Za Pastirja ni prehodna?

Heidegger jo prestopa neprestano?

Posluša vest, ker na drugi strani ničesar ni?

Tudi dr. Lacan zablodi?

Dežela je tako velika, da je majhna za človeka, ki hodi bos?

Lahko presežemo, kar »vidi« Wittgenstein v Traktatu ?

V svojem času filozof ne »vidi« ‘meje’ ?

Ta je meja, ki ni ‘meja’ ?

Ta ni meja, ki »je« meja?

Na drugi strani »»ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

Moram govoriti, saj ne smem molčati?

Temelj je ‘Predmet’, ker »»ne vidim«« niti prvega?

                                                                          Damjan Ograjenšek, filozof

Kako naj vas ločim od žnidarjev in šnajderjev?

. . . ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta . . .

                                                                                                 France Prešern

Nobena prazna množica ne vsebuje elementov.

Sleherna prazna množica je neprava podmnožica vsaki neprazni množici.

Sleherna neprazna množica je prava množica.

Vsaka prava podmnožica je delna množica sleherni pravi množici.

Pravi množici A in B sta enaki (A = B), če je A podmnožica B ter B podmnožica A.

Tedaj je B prazna množica A in A je neprava podmnožica B.

V tem primeru je A # B = A ter B # A = B in A # B = B ter B # A = A (# = unija) .

Vsaka prava množica je lastna neprava podmnožica.

Sleherna neprazna množica je lastna prazna množica.

Vsaka prazna množica je neprava podmnožica sleherni pravi množici.

Če je vsaka prava množica lastna neprava podmnožica kot svoja prazna množica, je sleherna množica 0, ki je prazna množica, lastna prava množica kot svoja neprazna množica.

Ni prave množice, če ni njene prazne množice.

Ni množice 0, če ni njene neprazne množice.

Neprazna množica je prava natanko tedaj, ko je lastna prazna podmnožica.

Množica 0 je prazna točno takrat, ko je lastna neprazna množica.

Sleherna prazna množica nima elementov, če je lastna množica 0.

Natanko tedaj ni prazna kot lastna prava množica.

Vsaka prava množica ni prazna, če je lastna neprazna množica.

Točno takrat je prazna kot lastna neprava podmnožica.

Če velja A = B, velja A # B ; element x je element množice A ali množice B.

Tedaj je množica A # B univerzalna množica U.

Element x je element množice A # B točno takrat, ko je element množice U.

Tedaj je element množice A natanko takrat, ko je element množice B: element množice B pa je točno tedaj, ko je element množice A.

Tedaj in le takrat velja, da je A enako kot B, ki je isto kot A.

Če je torej množica A podmnožica univerzalne množice U, elementi iz množice U, ki niso v množici A, sestavljajo komplement množice A glede na univerzalno množico U.

Komplement množice A označimo z A’ ter preberemo: komplement množice A.

A’ = {x; (x € U) ^ (x € A)} – za vsak x velja, da je element množice U in da ni element množice A.

Z drugo besedo.

Če gledam le podmnožice dane univerzalne množice U, je komplement (glede na množico U) Ac podmnožice A ˛ U množica, ki vsebuje natanko tiste elemente iz U, ki jih ne vsebuje množica A.

U = {1, 2, 3, 4, 5, 6}

A = {1, 2, 3,}

Komplement množice A glede na množico U je Ac = {4, 5, 6}.

Če je X univerzalna množica, velja:

Xc = 0 , 0c = X

(Ac)c = A

Ac / A = 0 , Ac # A = X

Kako zapišem množico lihih naravnih števil L ter množico sodih naravnih števil S?

a) L = {x; x = 2n – 1 ^ n € N}

b) S = {x; x = 2n ^ n € N}

Teorijo množic je razvil Georg Cantor (1845 – 1918) med letoma 1874 in 1897.

Množico je definiral kot dobro ločljivo vez, ki poveže v celoto predmete (elemente).

(Kant bi dejal: predmete notranjega ter pojave zunanjega izkustva.

(V notranji izkušnji, kjer ni pojavov, se pojavijo pojavi kot predmeti. V zunanjem izkustvu, kjer ni predmetov, se predmeti pojavijo kot pojavi. Predmeti so pojavi natanko tedaj, ko so pojavi predmeti. Prvi so isti kot drugi, ki so enaki kot prvi, in vice versa.

So meje mojega sveta meje moje zavesti?

V svetu vse nosi vse?

Je zavest organon?)).

Uvedel je pojem moči množice.

Končni množici imata isto moč natančno takrat, ko imata enako število elementov.

Od tod končna množica ter njena prava podmnožica nimata iste moči.

Enako moč kot njena prava podmnožica pa lahko ima neskončna množica.

Množica naravnih števil in množica sodih števil imata enako moč, čeprav so soda števila prava delna množica naravnih števil.

Tudi lihih števil je toliko kot sodih.

Od tod so liha števila prava delna množica naravnih števil.

Vse tri množice so neskončne.

Danes pridem do konca neskončnosti z limito, ker se lahko zadnji poljubno približam?

Kaj je na koncu?

Resnica.

Pot do resnice je sama resnica?

Nima ne začetka ne konca?

Konec vključuje pot, pot pa začetek?

Determinacija je negacija, negacija determinacija?

Na koncu je začetek, saj je na začetku konec?

Na koncu je smrt, na začetku življenje?

Ni na koncu ničesar?

‘Predmet’ ?

Na začetku je Temelj, ker je tam ‘Predmet’ ?

Ničesar ni na začetku?

Ne.

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj.

Nista ne v času ne v prostoru.

Je ‘Predmet’ na koncu časa, Temelj pa na začetku prostora, ter vice versa?

Čas poti nima konca, njen prostor nima začetka . . . ?

Znanstvenik ni filozof, saj ne vidi do konca?

Do kod vidi danes filozof, ki ni znanstvenik?

Verjame v ‘Predmet’, ker »»ne vidi«« Temelja?

Tudi tega »»ne vidi«« , saj ni religiozen?

Je množica lihih števil komplement množice sodih števil glede na množico naravnih števil?

Množica naravnih števil nima konca, ker je množica sodih števil komplement množice lihih števil glede na začetek množice naravnih števil?

Da.

Množica naravnih števil je unija množice sodih in lihih števil, saj je univerzalna.

Soda števila nimajo konca?

Kaj je na začetku lihih števil?

Ena?

Ne, ‘Predmet’ .

Na koncu sodih števil je Temelj?

Ter vice versa?

Univerzalna množica nima ne začetka ne konca?

Se množica naravnih števil začne z ena?

Množica sodih števil se začne z dve, ker nima začetka?

Filozofu se neskončnost konča z zadnjim členom?

Da, ta je n+1.

Znanstvenik kot tak se ne vpraša po ‘Predmetu’ .

Tudi ne po Temelju, ker se filozof vpraša po zadnjem členu.

Je filozof plankar?

Je človek, saj ni religiozen.

Ni znanstvenik kot znanstvenik.

Znanstvenik kot tak ni človek: samo religiozen človek je lahko znanstvenik.

Filozof ni ateist, ne kristjan . . . , ker ne verjame v absurd.

Verjame v paradoks, saj ne more biti znanstvenik.

Ne verjame kristjanu, ne ateistu . . .

Je religiozen človek plankar?

Je heteronomen.

Filozof je avtonomen, ker verjame, da njegovi možgani niso v kadi.

To ve?

Da, tako verjame.

Če verjame, tega ne ve?

Verjame v smrt, saj zanjo ne ve?

Ni znanstvenik, ker ni religiozen človek: ta za smrt ve, saj vanjo ne verjame.

Znanstvenik kot znanstvenik?

Znanstvenik kot tak se ne vpraša po začetku ne po koncu, ker ni človek.

Človek, ki ne ve, ali so njegovi možgani v kadi, saj ne verjame?

Ve, ker verjame.

Potuje v neskončnost, stoječ na meji?

Prva stran te je ista kot druga, druga stran je enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, prva stran je enaka kot druga.

Prva stran je ista kot druga, druga stran, ki je ista kot prva, je enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, prva stran, ki je ista kot druga, je enaka kot druga.

Prva stran je »ista« kot druga, saj je enaka kot prva.

Prva stran je »druga«, ker je prva.

Prva stran je »prva«, saj je druga?

Prva stran, ki je ista kot druga, je ista kot prva, ker je »druga« stran, ki je enaka kot prva.

Prva stran, ki je ista kot druga, ki je enaka kot prva, je ista kot »prva«, ki je »enaka« kot druga.

Prva stran, ki je ista, saj je enaka, je »ista« kot prva, ker je enaka kot »druga«.

Je prva stran ista, če ni »enaka« ?

Je prva stran enaka, če ni »ista« ?

Prva stran je enaka natanko takrat, ko je »druga«, druga stran pa je »prva« točno tedaj, ko je ista.

Druga stran je »enaka« prvi, če je »ista« kot prva.

Prva stran je »ista« kot druga, če je »enaka« drugi.

Druga stran ni ista, če ni enaka, saj ni »prva«.

Prva je »druga«, natanko tedaj, ko je druga »prva«.

Kakšna je razlika med prvo in drugo?

Druga »je« prva, ta pa »druga«.

Je prva enaka?

Je ista kot druga.

Prva ni druga, ker druga ni ista, temveč »enaka«.

Druga je enaka točno takrat, kadar ni »druga« : natanko tedaj je prva, ki ni »prva«, saj je ista.

Prva ni »druga«, ki ni ista kot prva, če druga ni enaka in ista, ker ni »prva«.

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka kot druga, ker je druga enaka kot prva, saj je ista.

Prva stran je enaka kot druga, ker ni ista kot druga, druga stran je ista kot prva, saj ni enaka kot prva.

Druga stran je enaka kot prva, ker ni ista kot prva, prva stran je enaka kot druga, saj ni ista kot druga.

Prva stran je ista kot druga, ker je enaka, saj ni ista kot druga. Je »ista«.

Druga stran je ista kot prva, ker je enaka kot prva, saj je prva ista kot druga, ker je enaka.

Druga stran je enaka kot prva, saj ni ista kot prva, prva stran je enaka kot druga, ker ni ista kot druga.

Druga stran je ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista kot prva.

Je »enaka«.

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka, ker ni ista kot druga, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista kot prva, ker je prva stran enaka, saj ni ista kot druga.

Druga stran je ista ker ni ista kot prva, saj je enaka, ker je prva stran enaka, saj ni ista kot druga.

Druga stran je ista, ker ni ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista.

Druga stran je ista saj ni ista, ker je enaka.

Je druga stran »enaka« ?

Druga stran ni enaka kot prva, marveč »ista« ?

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka, ker ni ista kot druga, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Prva stran je ista, saj ni ista kot druga, ker je enaka, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Prva stran je ista kot druga, saj ni ista kot druga, ker je enaka kot druga, druga stran ni enaka kot prva, saj je ista kot prva.

Prva stran je »ista« kot druga.

Ta ni ista, temveč enaka.

Je »prva« (je enaka kot druga, ki je »ista«).

Obe strani sta isti, ker sta enaki, enaki sta, saj sta isti.

Med obema je enačaj.

»Enačba« nima meje.

»Neenačba« jo ima.

Med njenima stranema ni enačaja.

Prva ni prestopna.

Druga je prehodna.

To dopušča teorija množic, če množica nima konca?

Da, če je element prazne množice (nima elementov) ‘Predmet’.

Temelj?

A # B = X

A = B = X

Xc = 0 , 0c = X (Ac)c = A = B

Ac / A = 0 , Ac # A = X

Danes ni onstran zavesti ničesar?

‘Predmet’ je Temelj.

Zunaj zavesti je ‘Predmet’ ?

Na drugi strani zavesti je Temelj?

Temelj je ‘Predmet’.

Tega ne verjamem?

Ne, če sem heteronomen.

(Univerzalni stavek je objektivno realen, ker ne eksistira. Eksistenčni stavek ni objektivno resničen, saj ni univerzalen.

Imam lahko univerzalni stavek, ker bivam?

Da, saj »…nimam…« ‘Predmeta’ .

Eksistenčnega stavka nimam?

Imam, ker »…imam…« Temelj.

Je ‘Predmet’ Temelj?

Da.

Bivam, saj eksistiram.)

V čem je zvijačnost uma?

Verjamem, da sem svoboden, ker ne morem iz bunkerja.

Je Temelj lahek?

Moram šteti do zadnjega člena?

Da, sem avtonomen.

Komu zvoni?

Meni, plankar ničesar ne sliši.

Sem lahko plankar?

Da, če plankar razume ‘Predmet’.

                                                       Damjan Ograjenšek, filozof

Abraham Lincoln: in na koncu ne štejejo leta v tvojem življenju; šteje življenje v tvojih letih.

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati. Razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo je samo trmasta iluzija.

                                                                    Albert Einstein

Pot do resnice je resnica sama.

Cilj je ‘Predmet’, ki je večen.

Je na koncu?

Da.

‘Predmet’ je Temelj.

Na začetku je Temelj.

Pot je v času, saj nima konca, ker je večna: na začetku je Temelj, ki je ‘Predmet’.

Na koncu je ‘Predmet’, ki je Temelj: pot je v času, saj nima začetka, ker je neskončna.

Pot je večna, saj je neskončna.

Pot je neskončna, ker je večna.

Tudi konec in začetek sta neskončna, saj sta večna; prav tako začetek ter konec, ki sta večna, ker sta neskončna.

‘Predmeta’ ni v času, saj je večen.

Ničesar ga ne omejuje, ker je Temelj.

Ta je na koncu časa, saj je ‘Predmet’.

Pot je neskončna: na začetku je Temelj.

Na koncu je ‘Predmet’: pot je večna.

Temelj je neskončen, ker ga ni v času.

V večnem času pridem do konca?

Da, tam je ‘Predmet’, ki je večni Temelj.

Kako naj pridem do neskončnega Temelja, ki je na začetku večne Poti (tam je večni ‘Predmet’)?

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati?

Da, pot do resnice je Pravljica, ki je resnična.

Razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo je le trmasta iluzija.

Kaj je čas?

Trmasta iluzija, saj je ‘Predmet’ resničen?

Če nimam Temelja, nimam časa, ker je ‘Predmet’ trmasta iluzija?

Zakaj imam Temelj?

»…Nimam…« ‘Predmeta’.

Ta je na koncu časa.

»…Imam…« tudi Temelj.

Na začetku časa je ‘Predmet’.

Paradoks?

Čas beži v prostoru: prostor beži v času.

Kako?

V času pridem do konca prostora, v prostoru do konca časa.

Na koncu prostora je Temelj?

Da, ‘Predmet’.

‘Predmet’ je na koncu časa?

Da, Temelj.

Če nimam prostora, nimam časa: ‘Predmet’ »je« Temelj.

Če nimam časa, nimam prostora: Temelj »je« ‘Predmet’.

Je Temelj resničen?

Da, Pravljica »ni« resnična.

Pravljica »je« resnična.

Resničen je ‘Predmet’.

Pravljica je ter ni resnična.

Pravljica ni in je resnična.

Je v času.

Temelj ni ter je ‘Predmet’.

‘Predmet’ je in ni Temelj.

Sta v prostoru.

Čas je prostor, saj je neskončen.

Prostor nima konca, ker je čas.

Na koncu prostora je Temelj, ki nima časa.

‘Predmet’ je Temelj, saj nima prostora.

Do konca prostora pridem v prostoru, ker nimam časa?

Do konca časa pridem v času, saj nimam prostora?

‘Predmet’ je večen, ker je na koncu časa, ki nima nobenega konca, saj je neskončen.

Je Temelj neskončen?

Da.

Na začetku Pravljice ga omejuje ‘Predmet’.

Pravljica nima ne konca ne začetka, ker je resnična.

Absurd?

Ne.

»…Nimam…« Temelja.

Paradoks je v tem, da »…imam…« ‘Predmet’.

Je Temelj resničen, saj je na koncu Pravljice (ta je večna, ker je neskončna)?

Da.

‘Predmet’ je Temelj: je na začetku Pravljice, ki je resnična (je neskončna, saj je večna).

‘Predmet’ je resničen.

Do njega pridem v prostoru (ki je čas), ker je onstran časa.

Tudi Temelj je na drugi strani prostora, saj je resničen.

Do njega pridem v času (ta je prostor).

Čas ter prostor nista resnična?

Je Pravljica trmasta iluzija?

Eksistiram v času, ker bivam v prostoru?

Bivam v času, saj eksistiram v prostoru?

Eksistenca je bivanje, bivanje eksistenca?

Med njima ni meje, ker je zunanja?

Meja »ni« ‘meja’, saj »je« meja notranja?

Meja biva in eksistira, ker je resnična?

Ni prestopna, saj potujem v neskončnost?

Ontološka diferenca eksistira ter biva, ker je prehodna, saj ni meja?

Da.

‘Predmet’ ?

Je na drugi strani?

Onstran je prva ‘meja’ (ki »je« notranja meja)?

Je resnična, ker ne eksistira na koncu časa?

Ne biva na začetku prostora, saj je realna?

Kaj je na drugi strani?

Neskončnost, ki se nikjer ne konča, ker je ni v času?

Večnost?

Te ni v prostoru, saj se nikjer ne začne?

Ni na začetku neskončnosti (ni je v prostoru) druga »zunanja« ‘meja’, ki nima robov, ker ne eksistira ne biva?

Na koncu večnosti (v času je ni) je druga »notranja« meja, ki nima bregov, saj ne biva ne eksistira?

Na njenih robovih »»vidim«« Temelj in ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ ter Temelj »»vidim«« na njenih bregovih?

Sta zadnji člen?

Ne ne bivata in ne ne eksistirata.

Ni zadnji člen onstran druge ‘meje’, ker ga »»ne vidim«« ?

Da.

Tam sta Temelj ter ‘Predmet’, ki ne obstajata ne ne obstajata, saj ne ne eksistirata in ne ne bivata.

Kje sem v času?

Na poti v Prihodnost.

Na koncu poti (ki je Pravljica, ker je resnična, saj je v prostoru), je Temelj, ki je večen; ni ga v času, ne v prostoru?

Paradoks je tale: Prihodnost se nikjer ne konča, ker »…nimam…« Pravljice.

Kje sem v prostoru?

Na poti na konec Večnosti.

Na začetku poti (ki je Pravljica, saj je resnična, ker je v času), je ‘Predmet’, ki je neskončen; ni ga v prostoru, ne v času?

Pravljica se nikjer ne začne?

»…Imam…« Prihodnost?

Da.

Paradoks?

»…Nimam…« Temelja: omejuje ga ‘Predmet’.

Tega »…imam…« , saj je Temelj.

Temelj ni omejen.

Pot do resnice (ki je večna, ker je neskončna) je sama resnica.

Ni trmasta iluzija: konča ter začne se s Temeljem, ki »je« ‘Predmet’ ?

Začne in konča se s ‘Predmetom’, ki »ni« Temelj?

Je ‘Predmet’ neskončen, saj ni Temelj?

Ni Temelj večen, ker je ‘Predmet’ ?

Ne obstajata ne ne obstajata, saj nista trmasta iluzija, ker sta.

Kje?

Na koncu Pravljice, saj ju »»ne vidim«« , ker »…nimam…« Prihodnosti?

Na začetku Prihodnosti, saj »…imam…« Pravljico, ker ju »»vidim«« na drugi ‘meji’ ?

Nisem trmast, saj nisem religiozen.

V absurde ne verjamem, ker sem veren.

Ni zunaj zavesti ničesar?

Da, tam je objektivno realen ‘Predmet’.

Znotraj zavesti je realno objektiven Temelj?

Da, tam ni ničesar.

(Kaj »…imam…« v žepu, če vidim do konca neskončnosti?

‘Predmet’.

Če vidim do prvega ali drugega plota, nimam v žepu ničesar?

Da, tam imam kruh.

Nikoli ne pridem na konec plota, če nimam Temelja.

Če »…nimam…« v žepu ničesar, si ne Želim belega kruha.

Ne Želim si ‘Predmeta’, če nimam v žepu ničesar?

Ne.

Si Želim kruh?

Da.

Kaj imam v žepu?

Željo, ki Želi samo sebe?)

                                         Damjan Ograjenšek, filozof

Realna objektivnost in objektivna realnost

 Križemsvet gredo stopinje,

križemsvet gazi po snegu.

Vse poti so večno stare,

vse gredo nasproti smrti.

Ena izmed njih je moja,

nanjo pada, pada sneg.

                                           Kajetan Kovič

Kot zapiše dr. Tine Hribar, sta pojma objektivna dejanskost in dejanskost danes zamenljiva.

Kar dejansko biva, je danes objektivno.

V današnjem času je objektivna realnost realna realnost.

Najrealnejša realnost.

Če rečem objektiva realnost, pravim danes realna objektivnost.

Danes zadnja sintagma navadno pomeni celokupnost vseh realnih objektov.

Stvari realnega sveta.

Realno bivajočega sveta.

Tistega, ki eksistira zunaj naše zavesti.

Se torej lahko zavedam realnosti, ki biva onstran moje zavesti?

Je zunaj moje zavesti irealnost?

Se tega lahko zavedam?

Se sploh zavedam (zavestno ali ne), česar ni v moji zavesti?

Če ni zunaj zavesti ničesar, od kod je objektivna realnost realna objektivnost?

Če nič ni objektivno realno, od kod zavest?

Če ni ničesar realno objektivno, ni nobene zavesti?1

Dvomim lahko le o tem, o čemer ne morem dvomiti?

Če ničesar ni onstran zavesti, od kod dvom?

Lahko rečem, da nisem?

Da, če sem.

Da sem, ne morem dvomiti, če sem?

O tem ni dvoma, ker nisem?

Lahko dvomim, da nisem?

Ne, če nisem?

Saj sem?

Naj dvomim, da nisem, če nisem?

Dvomim lahko le o tem, o čemer ni dvoma?

Da sem, ker nisem?

Da nisem, saj sem?

Sem nor?

Kje sem se zmotil?

Stavek, ki eksistira (biva), je resničen ali ne.

Kaj pomeni?

Če je resničen, stanje stvari (ontološki korelat stavka, ki obstaja).

Če ni resničen, ontološki korelat (stanje stvari stavka, ki ne obstaja).

Oba stavka torej bivata (eksistirata) in eksistirata (bivata).2

Ontološki korelat ni resničen, ne neresničen, niti ne obstaja, ne ne obstaja.

Je.

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku.

Dejstvo je nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku.

Da stanje stvari (ontološki korelat) obstaja, je dejstvo; ni pa dejstvo (ki obstaja) ontološki korelat (stanje stvari).

Da ontološki korelat (stanje stvari) ne obstaja, je dejstvo; ni pa dejstvo (ki ne obstaja) stanje stvari (ontološki korelat).

Dejstvo je, da je stanje stvari ontološki korelat.

Dejstvo je, da je ontološki korelat stanje stvari.

Stanje stvari je pomen resničnega stavka, ki eksistira (biva), le da ontološki korelat ne biva (eksistira), niti ne obstaja, ne obstaja.

Ontološki korelat je pomen neresničnega stavka, ki biva (eksistira), le da stanje stvari ne eksistira (biva), ne obstaja, niti ne obstaja.

Da stanje stvari (ontološki korelat) obstaja, je dejstvo, ki ustreza stavku (ta je resničen in eksistira (biva)).

Da ontološki korelat (stanje stvari) ne obstaja, je dejstvo, ki ustreza stavku (ta ni resničen ter biva (eksistira).

Da je stanje stvari (ontološki korelat), je dejstvo.

Dejstvo je, da je ontološki korelat (stanje stvari).

Je pomen stavka, ki mu ne ustreza noben stavek, ki eksistira (biva).

Kaj pomeni resnični stavek, ki biva (eksistira)?

Kaj pomeni neresnični stavek, ki eksistira (biva)?

Resnični stavek, ki eksistira (biva): ‘Sredi travnika raste lepo drevo.’

Če zgornji stavek ni resničen, pomeni neresnični stavek, ki biva (eksistira), na primer: ‘Sredi travnika raste grdo drevo.’3

Je lahko prvi stavek resničen, če ne more biti neresničen?

Drugi stavek je neresničen le, če je lahko resničen?

Pomen prvega stavka določa pomen drugega?

Pomen drugega stavka določa pomen prvega?

Kaj pomeni prvi stavek, ki je resničen?

Da ni resničen?

Tudi pomen neresničnega stavka določa pomen resničnega stavka: prvi stavek ni resničen, ker je resničen?

Determinacija je negacija.

Resnični stavek je resničen, saj ni neresničen.

Negacija je determinacija.

Resnični stavek ni neresničen, ker je resničen.

Resnični stavek je neresničen.

Neresnični stavek je resničen.

Vsak stavek.

Resnični stavek je neresničen, saj je resničen?

Da, ni resničen?

Neresnični stavek ni resničen?

Je resničen, ker ni resničen?

Da, ni neresničen.

Če ni neresničen, neresnični stavek ne more biti resničen.

Če ni resničen, resnični stavek ne more biti neresničen.

Neresnični stavek je lahko neresničen le in samo, če je resničen.

Resnični stavek je lahko resničen samo ter le, če ni resničen.

Imam zavest (nezavedno), če rečem stavek?

Če ne povem ničesar, nezavednega (zavesti) nimam?

Meje zavesti in nezavednega so meje jezika?

Meje jezika so meje sveta?

Meja sveta nima zunanjega roba?

Filozofija jezika zahteva ontološko izhodišče, ker forma misli kaže formo sveta?

Forma misli kaže formo sveta, saj zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče?

Da lahko mislim o svetu, zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče?

Sicer forma misli ne kaže forme sveta?

Forma misli kaže formo sveta, da lahko govorim o svetu?

Sicer filozofija jezika ne zahteva ontološkega izhodišča?

Da lahko o svetu mislim ter govorim, zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, ker kaže forma misli formo sveta; forma misli pa kaže formo sveta, saj zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu govorim in mislim.

Da lahko o svetu govorim ter mislim, kaže forma sveta formo misli; forma sveta pa kaže formo misli, ker zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu mislim in govorim.

Da lahko o svetu mislim ter govorim, zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, saj kaže forma misli formo sveta; forma misli pa kaže formo sveta, ker zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu mislim in govorim.

Da lahko o svetu govorim ter mislim, kaže forma sveta formo misli, forma sveta pa kaže formo misli, saj zahteva filozofija jezika ontološko izhodišče, da lahko o svetu govorim in mislim.

Kaj ju vzajemno poveže?

Skupni element je v njuni strukturi.

Logika odkriva strukturo jezika.

Obenem nakazuje strukturo sveta.

Če ne morem govoriti, moram molčati?

Danes filozof mora govoriti, ker ne sme molčati?

Kaj reče?

Kar pravi?

‘Sredi travnika raste lepo drevo?’

‘Predmet’ ?

Kaj pravi?

Kar reče?

Temelj?

‘Sredi travnika raste grdo drevo?’

‘Predmet’ ni Temelj?

Drevo eksistira, saj biva?

Drevo biva, ker eksistira?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Lahko govorim o obstoju ali o neobstoju stanja stvari ter se gibljem v sferi naključnega dogajanja sveta, če se ne nanašam na to, kar ne more biti drugače?

Nanašam se na to, kar ne more biti drugače, ne gibljem pa se v sferi naključnega dogajanja sveta, saj ne govorim o obstoju ali o neobstoju ontološkega korelata?

Kako naj govorim o obstoju ali o neobstoju stanja stvari, če ne govorim o dejstvih?

Svet je vse, kar je naključno?

Dejstvo je dejanski, obstoječi ontološki korelat, ki ustreza resničnemu stavku?

Dejstvo je nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku?

Stavek je resničen, če ni resničen?

Če ni resničen, je resničen?

Kaj pomeni?

Ontološki korelat, ki ni resničen, niti neresničen?

Stavek, ki je resničen?

Ni resničen?

Neresnični stavek pomeni stanje stvari, ki je pomen stavka, ne glede na njegovo resničnostno vrednost?

Stavek je resničen?

Neresnični stavek pomeni ontološki korelat natanko takrat, ko ne pomeni drugega?

Le to, da je resničen?

Tudi zadnji stavek je resničen točno takrat, ko pomeni stanje stvari?

Ontološki korelat pomeni, da je resnični stavek neresničen.

Resnični stavek pomeni samo to, da ni resničen, ker pomeni stanje stvari, ki je pomen resničnega in neresničnega stavka?

Svet je vse, kar se zgodi?

Vse, kar je naključno?

Vse, kar je, sestoji iz dejstev?

Dejstvo je dejanski, obstoječi ontološki korelat, ki ustreza resničnemu stavku, ter nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku (in vice versa)?

Svet je dejstvo, celotnost dejstev, ne stvari?

Popolnost dejstev, ne stvari?

Je celovit, saj je resničen?

Ni resničen?

Kaj pomeni, če ni resničen, ker je resničen?

Stanje stvari, ontološki korelat?

Ta obstaja?

Je, saj ne obstaja, ker obstaja stanje stvari kot obstoječi ontološki korelat?

Obstaja stanje stvari?

Ni, saj obstaja, ker ne obstaja ontološki korelat kot obstoječe stanje stvari?

To je dejstvo?

Dejstvo je, da je, ne pa, da obstaja, saj obstoječe stanje stvari ni dejstvo?

Je to dejstvo?

Da, če dejstvo ne obstaja, ampak je?

Da, če dejstvo je, ker obstaja?

Dejstvo je, saj ne obstaja, ker obstaja?

Saj obstaja, ker ne obstaja?

Je dejstvo?

Svet je določen z dejstvi, to pa z vsemi.4

Koliko jih je?

Neskončno?

(Od kod končnemu bitju ideja neskončnosti?)

Stvari ali predmeti niso konstitutivni deli sveta?

Tvorijo substanco sveta, ki ni odvisna od dejstev (od vsega, kar se zgodi (kar je naključno))?

Je stalna forma sveta?

Predmeti ali stvari (iz katerih je) so enostavni?5

Z drugo besedo.

Stanje stvari je, saj je dejstvo, ker dejstvo obstaja, saj je ontološki korelat?

Ontološki korelat je, ker je dejstvo, saj dejstvo obstaja, ker je stanje stvari?

Stanje stvari obstaja, saj obstaja dejstvo, ker je dejstvo, da obstaja ontološki korelat?

Ontološki korelat obstaja, saj obstaja dejstvo, ker je dejstvo, da obstaja stanje stvari?

Dejstvo je, da je stanje stvari, saj je dejstvo, da je ontološki korelat?

Dejstvo je, da je ontološki korelat, ker je dejstvo, da je stanje stvari?

Stanje stvari je, saj je ontološki korelat, ker je dejstvo, saj dejstvo obstaja?

Ontološki korelat je, ker je stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker je dejstvo?

Stanje stvari obstaja, saj obstaja ontološki korelat, ker je dejstvo, saj dejstvo obstaja?

Ontološki korelat obstaja, ker obstaja stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker je dejstvo?

Stanje stvari je, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj dejstvo obstaja?

Ontološki korelat je, ker je stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker obstaja dejstvo?

Ontološki korelat je, saj je stanje stvari, ker dejstvo obstaja, saj je?

Je stanje stvari, ker je ontološki korelat, ker je dejstvo, saj obstaja?

Stanje stvari je, ker je ontološki korelat, saj obstaja dejstvo, ker obstaja?

Ontološki korelat je, ker je stanje stvari, saj dejstvo obstaja, ker obstaja?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker je dejstvo, saj obstaja, ali obstaja dejstvo, ker je, ali obstaja, saj obstaja?

Je ontološki korelat, ker je stanje stvari, saj je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja dejstvo, saj je, ali obstaja, ker obstaja?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja, saj obstaja?

Je ontološki korelat, saj je stanje stvari, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja, saj obstaja?

Je ontološki korelat, ker je stanje stvari, saj je dejstvo, ker obstaja, ali obstaja dejstvo, saj je, ali obstaja, ker obstaja?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker je dejstvo, saj obstaja, ali obstaja dejstvo, ker je?

Je ontološki korelat, saj je stanje stvari, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker je dejstvo, saj obstaja, ali obstaja dejstvo, ker je?

Je stanje stvari, saj je ontološki korelat, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja?

Je ontološki korelat, saj je stanje stvari, ker obstaja dejstvo, saj obstaja, ker obstaja dejstvo, saj je, ali je dejstvo, ker obstaja?

Je dejstvo, saj je?

Je, ker je?

Je dejstvo, saj obstaja?

Je, ker obstaja?

Obstaja dejstvo, saj je?

Obstaja, ker je?

Obstaja dejstvo, saj obstaja?

Obstaja, ker obstaja?

Če je dejstvo, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo je, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Če je dejstvo, saj obstaja, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo je, saj obstaja, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Če obstaja dejstvo, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo obstaja, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Če obstaja dejstvo, saj obstaja, je ontološki korelat (stanje stvari), saj ta je, ali ker obstaja?

Če dejstvo obstaja, saj obstaja, je stanje stvari (ontološki korelat), saj to obstaja, ali ker je?

Je, saj je, ker obstaja?

Obstaja, saj obstaja, ker je?

Je, saj obstaja, ker je, saj obstaja, ker je, saj obstaja?

Je, ker je, saj obstaja, ker obstaja, saj obstaja, ker je?

Je, saj obstaja, ker obstaja?

Je dejstvo, saj ga ni, ker obstaja?

Ni dejstva, saj je, ker obstaja?

Je dejstvo, saj ga ni, ker obstaja, saj ne obstaja?

Ni ga, ker je, saj ne obstaja, ker obstaja?

Obstaja, saj ne obstaja, ker je?

Če je, ga ni, saj ne obstaja, ker obstaja?

Če ni, je, saj obstaja, ker ne obstaja?

Dejstvo je pozitivno, saj je negativno?

Dejstvo je negativno, ker je pozitivno?

Je pozitivno dejstvo dejstvo, saj je negativno?

Je negativno dejstvo dejstvo, ker je pozitivno?

Dejstvo je, saj ga ni?

Je pozitivno, ker je negativno, in negativno, saj je pozitivno?

Dejstva ni, ker je?

Je negativno, saj je pozitivno, ter pozitivno, ker je negativno?

Dejstvo je, saj ga ni, ker je?

Če ni, ne, če je?

Dejstva ni, saj je, ker ga ni?

Če je, ne, če ga ni?

Če ga ni, je, saj ni, ker je?

Če je, ga ni, saj je, ker ga ni?

Ni ga, saj je, ker ga ni, saj je?

Je, ker ga ni, saj je, ker ga ni?

Ni, saj je?

Je, ker ni?

Ni, saj obstaja, ker ne obstaja?

Je, saj ne obstaja, ker obstaja?

Obstaja dejstvo, saj ga ni, če je pozitivno dejstvo, ker dejstvo ne obstaja?

Da, če obstaja negativno dejstvo?

Če negativno dejstvo obstaja, ne obstaja dejstvo, saj je, če ni pozitivnega dejstva, ker dejstvo obstaja?

Dejstvo obstaja, če obstaja negativno dejstvo?

Če obstaja negativno dejstvo, ni pozitivnega dejstva, je pa dejstvo, saj obstaja in ne obstaja?

Če obstaja pozitivno dejstvo, ni negativnega dejstva, dejstvo pa je, ker ne obstaja ter obstaja?

Če dejstvo obstaja, je pozitivno dejstvo, saj obstaja negativno, in je negativno, ker obstaja pozitivno dejstvo?

Če obstaja dejstvo, je negativno dejstvo, saj obstaja pozitivno, ter je pozitivno, ker obstaja negativno dejstvo?

Če dejstvo obstaja, je?

Ni?

Če dejstva ni, saj obstaja?

Je?

Ni, če je, ker obstaja?

Obstaja, saj je, ker ni?

Obstaja in ni, ker je, ter je, saj ga ni?

Je, če ga ni, ker ne obstaja?

Ne obstaja, saj ni, ker je?

Ne obstaja in je, ker ga ni, ter ni, saj je?

Ni, ker je, in je, saj ga ni, ter je, ker ga ni, in ni, saj je, ker obstaja ter ne obstaja?

Ne obstaja in obstaja, saj je, ker ga ni, in ni, saj je, ter ni, ker je, in je, saj ga ni?

Normalni stavek pomeni, da je resničen, saj ustreza dejstvu?

Dejanskemu, obstoječemu ontološkemu korelatu, ki ustreza resničnemu stavku?

Je dejstvo, ki ustreza resničnemu stavku, resnično?

Propozicija je resnična, ker je stanje stvari pomen normalnega stavka, ki mu ustreza dejstvo?

Dejstvo je, da je propozicija resnična, saj je dejansko, obstoječe stanje stvari, ker je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, ni pa dejstvo obstoječe stanje stvari?

Dejstvo je dejanski, obstoječi ontološki korelat, saj je dejstvo, da stanje stvari obstaja, ne pa obstoječi, dejanski ontološki korelat?

Dejstvo je obstoječe, dejansko stanje stvari, ker je dejstvo, da ontološki korelat obstaja, ne pa dejansko, obstoječe stanje stvari?

Normalni stavek je resničen, saj je ontološki korelat pomen propozicije, ki ji ustreza resnično dejstvo?

Je dejstvo resnično, ker ustreza resnični propoziciji, saj obstoječe stanje stvari ni dejstvo, marveč je dejstvo, da obstaja ontološki korelat?

Je dejstvo resnično, saj ustreza resničnemu normalnemu stavku, ker obstoječi ontološki korelat ni dejstvo, temveč je dejstvo, da obstaja stanje stvari?

Je dejstvo resnično, saj je pomen propozicije ontološki korelat?

Pomen normalnega stavka je stanje stvari, ker je dejstvo resnično?

Da obstaja ontološki korelat, je resnično dejstvo, saj obstoječe stanje stvari ni dejstvo?

Resnično dejstvo je, da obstaja stanje stvari, ker ni dejstvo, da je obstoječi ontološki korelat?

Stanje stvari je, saj ne obstaja ne ne obstaja, niti ne ustreza normalnemu stavku ne propoziciji?

Ni resnično ne neresnično.

To ni dejstvo, ki obstaja, ampak je dejstvo, ki ne obstaja?

Ontološki korelat ni dejstvo, ki je, je dejstvo, ki ga ni?

Da stanje stvari je, ni ter je dejstvo?

Da ontološki korelat je, je dejstvo, ker ni dejstvo, da je obstoječe stanje stvari.

Da je stanje stvari, je dejstvo, saj ni dejstvo, da je obstoječi ontološki korelat.

Stanje stvari je ontološki korelat, ontološki korelat je stanje stvari.

Da je ontološki korelat stanje stvari, je dejstvo, ker ni dejstvo, da je obstoječe stanje stvari.

Da je stanje stvari ontološki korelat, je dejstvo, saj ni dejstvo, da je obstoječi ontološki korelat.

Če je ontološki korelat stanje stvari in obstoječe stanje stvari, je dejstvo, ker ni dejstvo?

Če je stanje stvari ontološki korelat ter obstoječi ontološki korelat, je dejstvo, saj ni dejstvo?

Je dejstvo, ker ni dejstvo (če je ontološki korelat stanje stvari in obstoječe stanje stvari), isto, saj je enako?

Ni dejstvo, saj je dejstvo, enako, ker je isto (če je stanje stvari ontološki korelat ter obstoječi ontološki korelat)?

Da je stanje stvari, je dejstvo, saj je dejstvo, da obstaja ontološki korelat?

Da obstaja stanje stvari, je dejstvo, ker je dejstvo, da je ontološki korelat?

Stanje stvari je, saj ga ni, ker obstaja, saj ne obstaja ontološki korelat?

Ontološkega korelata ni, ker je, saj ne obstaja, ker je stanje stvari?

Dejstvo je isto, saj je enako?

Enako je, ker je isto?

Dejstvo je, saj obstaja?

Obstaja dejstvo, ker je?

Dejstvo je, saj obstaja: stanje stvari je pomen stavka, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka, ker je dejstvo dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Obstaja dejstvo, saj je: ontološki korelat je pomen stavka, njegovo stanje stvari, ne glede na resničnostno vrednost stavka, ker je dejstvo dejanski, obstoječi ontološki korelat, ki ustreza resničnemu stavku ?

‘Obstoj stanja stvari’ ali ‘obstoječa stanja stvari’ in dejstva ter obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari in dejstva so izenačena tako, da ‘obstoj stanja stvari’ ali ‘obstoječa stanja stvari’ niso isto kot dejstva, ter da dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari niso enako.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ niso isto kot dejstva, so pa enako.

Dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari niso enako, so pa isto.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so enako kot dejstva, ta pa so isto kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari.

Dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari so isto, ker so enako.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so isto kot dejstva, ta pa so enako kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari.

Dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari so enako ter isto.

‘Obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot dejstva ter obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari in dejstva pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari ter dejstva, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ in ‘obstoj stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ ter ‘obstoj stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot dejstva ter obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ in ‘obstoj stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari in dejstva pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoječa stanja stvari’ ter ‘obstoj stanja stvari’ so enako in isto ter isto in enako kot obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari ter dejstva, dejstva pa so isto in enako ter enako in isto kot ‘obstoj stanja stvari’ ter ‘obstoječa stanja stvari’.

‘Obstoj stanja stvari’ in ‘obstoječa stanja stvari’ so enako ter isto in isto ter enako kot dejstva, dejstva in obstoječa stanja stvari ali obstoj stanja stvari pa so isto ter enako in enako ter isto kot ‘obstoječa stanja stvari’ in ‘obstoj stanja stvari’.

. . .

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto ter enako kot dejstva, ki niso enaka in ista kot ‘obstoječa stanja stvari’, saj dejstva niso ista ter enaka in enaka ter ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari.

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot dejstva, ki niso enaka ter ista kot ‘obstoječa stanja stvari’, so pa dejstva enaka in ista kot ‘dejstva’, ker dejstva niso ista ter enaka in enaka ter ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari.

Dejstva niso ista in enaka ter enaka in ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, so pa dejstva enaka ter ista kot ‘dejstva’, saj ‘obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot dejstva, ki niso enaka ter ista kot ‘obstoječa stanja stvari’.

Dejstva so enaka in ista kot ‘dejstva’, ‘dejstva’ pa so ista ter enaka kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot ‘obstoječa stanja stvari’, ker so dejstva enaka ter ista kot ‘dejstva’.

Dejstva niso ista in enaka ter enaka in ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, saj so ‘dejstva’ ista ter enaka kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ ni isto in enako kot ‘obstoječa stanja stvari’, temveč isto, ker so dejstva enaka ter ista kot ‘dejstva’.

‘Obstoj stanja stvari’ ni enako in isto kot ‘obstoječa stanja stvari’, marveč enako, saj so dejstva ista ter enaka kot ‘dejstva’.

Dejstva niso ista in enaka ter enaka in ista kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, temveč enaka, ker so ‘dejstva’ ista ter enaka kot dejstva.

Dejstva niso enaka in ista ter ista in enaka kot obstoječa stanja stvari ali kot obstoj stanja stvari, marveč ista, saj so ‘dejstva’ enaka ter ista kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ je isto kot dejstvo, ker so dejstva enaka in ista kot ‘dejstva’.

‘Obstoječa stanja stvari’ so enako kot ‘dejstva’, saj so ‘dejstva’ ista ter enaka kot dejstva.

‘Obstoj stanja stvari’ je isto, ker je enako in isto.

‘Obstoječa stanja stvari’ so enako, saj so isto ter enako.

Isto dejstvo je enako in isto kot ‘dejstvo’, enako ‘dejstvo’ je isto ter enako kot dejstvo.

Isto dejstvo je enako kot ‘dejstvo’, če je enako dejstvo isto kot ‘dejstvo’.

(Isto je enako in isto, ker je enako isto ter enako.

Enako je isto in enako, saj je isto enako ter isto.

Če je isto enako, je isto.

Če je enako isto, je enako.)

Enako ‘dejstvo’ je isto kot dejstvo, če je isto ‘dejstvo’ enako kot dejstvo.

(Enako je isto in enako, ker je isto enako ter isto.

Isto je enako in isto, saj je enako isto ter enako.

Če je enako isto, je enako.

Če je isto enako, je isto.)

Je dejstvo ‘dejstvo’ ?

Da, če je ‘dejstvo’ dejstvo.

Je ‘dejstvo’ dejstvo?

Da, če je dejstvo ‘dejstvo’.

Dejstvo je ‘dejstvo’, če je dejstvo, ker obstaja?

‘Dejstvo’ je dejstvo, če obstaja dejstvo, saj je?

Dejstvo obstaja kot ‘dejstvo’, ker dejstva ni, ampak obstaja?

Dejstvo obstaja kot ‘dejstvo’, saj ni ‘dejstva’, ampak obstaja?

Isto dejstvo je enako, enako ‘dejstvo’ pa isto.

Dejstva sploh ni, ker obstaja.

Tudi ‘dejstvo’ obstaja, saj ga sploh ni.

Dejstvo je ‘dejstvo’, ‘dejstvo’ pa dejstvo.

Če je dejstvo, obstaja ‘dejstvo’; če je ‘dejstvo’, obstaja dejstvo.

Dejstva ni, če ne ‘obstaja’ ?

Da, če ne ‘obstaja’ ‘dejstvo’.

Če dejstvo obstaja, je ‘dejstvo’, ker ‘dejstvo’ ne ‘obstaja’.

Če je ‘dejstvo’, je dejstvo, saj dejstvo ne ‘obstaja’.

Da je dejstvo, obstaja dejstvo, ker ‘obstaja’.

Da je ‘dejstvo’, obstaja ‘dejstvo’, saj obstaja.

Dejstvo obstaja, ker ‘obstaja’ ?

‘Dejstvo’ obstaja, saj obstaja?

Da, dejstvo je, ker ne ‘obstaja’.

Da, ‘dejstvo’ je, saj ne obstaja.

Dejstvo ni ‘obstoj stanja stvari’, ampak to, da stanje stvari obstaja.

Prvo je kompleks, da pa »so« obstoječa stanja stvari, je dejstvo.

Da je stanje stvari, ni dejstvo, pač pa je dejstvo, da stanje stvari obstaja – ne kot ‘obstoj stanja stvari’ (‘obstoječe stanje stvari’), temveč kot dejstvo.

Dejstvo je, saj obstaja?

Ker ne obstaja, je dejstvo?

Če dejstvo je, saj obstaja, obstaja stanje stvari.

Če je stanje stvari, je dejstvo, ker ne obstaja.

Da stanje stvari je, saj ne obstaja, ne obstaja dejstvo, temveč je.

Da stanje stvari obstaja, je dejstvo, ker obstaja.

Če stanje stvari je, je dejstvo.

Tedaj ne obstajata niti dejstvo, ne stanje stvari.

Če stanje stvari obstaja, obstaja dejstvo, da je dejstvo, saj je dejstvo, da je stanje stvari.

Če je stanje stvari, je dejstvo, da obstaja dejstvo, da stanje stvari obstaja.

Če ni dejstva, da je stanje stvari, ni stanja stvari (če ni stanja stvari, ni dejstva, da je stanje stvari), ker stanje stvari ne obstaja, saj ne obstaja dejstvo, ker ga ni.

Če stanje stvari je, saj ne obstaja, ne obstaja dejstvo, temveč je: če stanje stvari ne obstaja, ker ga ni, ni dejstva, saj ne obstaja.

Če stanje stvari je ali ne, ne obstaja dejstvo, le da dejstvo v prvem primeru je, v drugem ne.

Dejstvo je pozitivno ali negativno.

Da obstaja dejansko, obstoječe stanje stvari je pozitivno dejstvo, ker je dejstvo: dejstvo torej ni dejansko, da pa je dejansko, je pozitivno dejstvo, saj je dejstvo.

Da ne obstaja obstoječe, dejansko stanje stvari je negativno dejstvo, ker je dejstvo: dejstvo ni dejansko, da pa dejanskega ni, je negativno dejstvo, ker je dejstvo.

(Dejstvo ni dejanskost, ker je: je pozitivno in negativno dejstvo.

Da pozitivno dejstvo ni dejansko, je dejstvo.

Dejstvo je, da ni dejansko negativno dejstvo.

Ne pozitivno dejstvo ne dejstvo nista dejanska, saj je negativno dejstvo.

Ne negativno dejstvo ne dejstvo nista dejanska, ker je pozitivno dejstvo.

Ne dejstvo ne pozitivno dejstvo nista dejanska, saj je negativno dejstvo.

Ne dejstvo ne negativno dejstvo nista dejanska, ker je pozitivno dejstvo.

Dejstvo je, da pozitivno dejstvo ni dejansko, saj ni dejansko dejstvo.

Dejstvo je, da negativno dejstvo ni dejansko, ker ni dejansko dejstvo.)

Da je torej pozitivno dejstvo, je dejstvo.

Pozitivno dejstvo ni dejstvo, pač pa je dejstvo, da je pozitivno dejstvo.

Da je dejanskost, je pozitivno dejstvo.

Da je pozitivno dejstvo, je dejstvo.

Da je dejanskost, je dejstvo, če je dejstvo, da je pozitivno dejstvo.

Ni pozitivno dejstvo dejstvo, marveč je, da je dejanskost, pozitivno dejstvo; ker je, da je pozitivno dejstvo, dejstvo.

Ni dejstvo pozitivno dejstvo, temveč je, da je dejanskost, dejstvo; saj je, da je dejstvo, pozitivno dejstvo.

Ne pozitivno dejstvo ne dejstvo nista dejanska.

Da je dejanskost, ker obstaja, je pozitivno dejstvo – saj obstaja dejstvo.

Da je dejanskost, ker obstaja, je dejstvo – saj obstaja pozitivno dejstvo.

Dejstvo je pozitivno, pozitivno dejstvo je dejstvo.

Dejstvo je negativno ter pozitivno, pozitivno in negativno dejstvo je dejstvo.

Tudi pozitivno dejstvo je dejstvo ter negativno, ker je negativno dejstvo pozitivno in dejstvo.

Negativno dejstvo je dejstvo ter pozitivno, saj je pozitivno dejstvo dejstvo in negativno.

To je dejstvo?

Ne.

Dejstvo je, da je to dejstvo.

Je to dejstvo?

Ne.

Da je to dejstvo, je dejstvo.

. . .

Da je dejstvo, ni dejstvo, ker je dejstvo, da ni dejstvo.

Da ni dejstvo, je dejstvo, saj je dejstvo, da je dejstvo.

Dejstvo je, da je ter ni dejstvo.

Dejstvo ni dejstvo.

Ni dejstvo je dejstvo.

Dejstvo je?

Da, to ni dejstvo.

Ni dejstvo?

Ne, to je dejstvo.

. . .

Če dejstvo je, ni.

Če ni dejstva, je.

Da stanje stvari je, je dejstvo, ker ni stanja stvari, saj ni dejstva.

Da stanja stvari ni, ni dejstvo, ker je stanje stvari, saj je dejstvo.

Kaj je dejstvo?

Kaj je stanje stvari?

Dejstvo je, ker obstaja pozitivno dejstvo.

Pozitivno dejstvo je, saj obstaja dejstvo.

Če ni dejstva?

Ni pozitivno, ker obstaja pozitivno dejstvo, saj ni pozitivnega dejstva.

Če je pozitivno dejstvo?

Je dejstvo, ker je dejstvo, saj obstaja.

Če pozitivno dejstvo je, ker obstaja, obstaja dejstvo, saj je dejstvo.

Če pozitivnega dejstva ni, obstaja dejstvo, ker ni dejstva, saj obstaja pozitivno dejstvo.

Če dejstvo je, ker obstaja, obstaja pozitivno dejstvo, saj je.

Če dejstvo obstaja, ker je, je pozitivno dejstvo, saj obstaja.

Če dejstvo je, ker obstaja, je pozitivno dejstvo, saj obstaja.

Če dejstvo obstaja, ker je, obstaja pozitivno dejstvo, saj je.

Če ni dejstva, ker obstaja, obstaja pozitivno dejstvo, saj ga ni.

Če dejstvo obstaja, ker ga ni, ni pozitivnega dejstva, saj obstaja.

Če ni dejstva, ker obstaja, ni pozitivnega dejstva, saj obstaja.

Če dejstvo obstaja, ker ga ni, obstaja pozitivno dejstvo, saj ga ni.

(Da obstaja dejansko, obstoječe stanje stvari, je pozitivno dejstvo, kar je dejstvo.

Da je dejstvo, obstaja, kar je pozitivno dejstvo, ker obstaja (pozitivno dejstvo obstaja, saj je.

Da obstoječe, dejansko stanje stvari, ne obstaja, je negativno dejstvo, kar je dejstvo.

Da obstaja dejstvo, je, kar je negativno dejstvo, ker obstaja (negativno dejstvo je, saj obstaja)).

 Dejstva ni, ker ne obstaja.

Ne obstaja dejansko, obstoječe stanje stvari, kar ni ne pozitivno ne negativno dejstvo, kar ni dejstvo.

Če nimam dejstva, nimam stanja stvari.

Če nimam stanja stvari, nimam dejstva.

Wittgenstein glasno molči?

Filozof ne verjame v absurd.

Lahko molče govori o objektivni realnosti, ki je ne »vidi« ?

Če je ne »vidi«, ne govori, ker molči.

Če ne molči, saj govori, je ne »vidi«.

Če ne govori, ker ne molči, ga ni.

Ni ga, saj ni res, da ga »ni«, ker nima ‘Predmeta’.

Nima niti ‘predmeta’, saj je res, da ga ni, ker je res, da ga »ni«.

(Bi Wittgenstein, ki nima temelja, ne ‘Predmeta’, danes verjel v Temelj?

Ne.

Je filozof, ker ni religiozen.

Danes ne verjamejo v ‘Predmet’, saj »…nimajo…« temelja, ker imajo Temelj.

Niso filozofi, saj niso verni.)

Objektivna realnost je resnična objektivnost, če jo Wittgenstein »vidi«.

O njej molče govori.

Če jo filozof »vidi«, saj o njej govori molče, je resnična objektivnost objektivna realnost.

Če o njej ne molči, saj ne govori, ne govori, saj ne molči, ni niti objektivne resničnosti, ki je realna objektivnost, ne realne objektivnosti, ki je resnična objektivnost, niti ni resničnosti, ne realnosti, ne objektivnosti, ne subjektivnosti.

Kaj je?

Kako, da nekaj je, če ni nič?

Kaj je, če ni nič?

Kako naj se to vprašam, če me ni, ker me »ni«, saj me »ni«, ker me ni.

Če sem, saj sem (ne, ker »sem«), vem, saj ne verjamem, in ne verjamem, ker vem.

Tedaj ne eksistiram, saj ne bivam, ter ne bivam, ker ne eksistiram, saj sem.

Niti nisem, ker nimam Prihodnosti?

Sem, saj nimam niti Bodočnosti.

Kako naj rečem, da vem, če ne verjamem v absurd?

Tako, da sem religiozen?

Kako naj rečem, da ne verjamem, ker vem, saj nisem religiozen, ampak veren?

Če sem veren, nisem ateist, ki je religiozen.

Tudi kristjan je religiozen, ker ni ne ateist, niti ni veren.

Ateist ne verjame v Boga, zato ni veren, marveč religiozen.

Kako naj vem, saj ne verjamem, kako naj ne vem, ker verjamem, saj nisem ne veren ne religiozen?

Nimam ne Prihodnosti ne Bodočnosti.

Pot do resnice je sama resnica?

Da, če sem veren ali religiozen.

Razlika je le v ‘P(p)redmetih’ (‘p(P)redmetih’).

Če »…imam…« ‘Predmet’ , ker nimam ‘predmeta’, če ‘predmeta’ »…nimam…« , saj imam ‘Predmet’, imam tudi pot in resnico.

‘Predmet’ je onstran zavesti, ker ga »»ne vidim«« , saj ga ni, ker ga ni.

Ne ne eksistira ter ne ne biva, ker je: ne obstaja ne ne obstaja, ni neresničen ne resničen.

Je nič, ki nima biti.

Smrti ni?

Ne ne obstaja ne obstaja, ni resnična ne neresnična, saj je?

Je, ker je ni, saj ni neresnična ne resnična, ker ne obstaja ne ne obstaja?

Ni je, saj je, ker je ni?

Je, saj je ni, ker je?

Njena bit je ‘nič, ki nima biti’.

Tudi ‘Predmet’ je nič?

Tudi njegova bit je ‘nič, ki nima biti’.

Determinacija je negacija, negacija je determinacija.

Smrt je življenje, ‘Predmet’ je Temelj, življenje je smrt, Temelj je ‘Predmet’.

Kjer je smrt, ni življenja, kjer je Temelj, ni ‘Predmeta’.

Kjer je življenje, ni smrti, kjer je ‘Predmet’, ni Temelja.

Kaj je na koncu neskončne poti do resnice, ki je sama resnica?

Pot do resnice nima konca?

Je sama resnica, da po poti do resnice ne pridem do resnice, saj je pot neskončna?

Resnica je sama, ker ni resnica?

Bivam, saj eksistiram, ker eksistiram, saj bivam, ker nimam konca?

Potujem v neskončnost na mestu?

Prestopam mejo, ki ni prehodna?

 V eksistenci lahko na mestu stojim le, če bivam: takrat potujem v neskončnost, saj lahko eksistiram tako, da stojim le na mestu.

Stojim na meji.

Iz bivanja stopim v eksistenco, kjer bivam, iz eksistence pa v bivanje, kjer eksistiram.

Meje ni?

Bivanje je eksistenca, eksistenca je bivanje.

Meja je, ker nima zunanjega roba?

Tam je eksistenca, saj eksistiram?

Na meji?

Da, bivam na drugi strani, ker meja nima druge strani?

Tam eksistiram?

Eksistenca je bivanje, bivanje pa eksistenca?

Kje je meja?

Med bivanjem in eksistenco ter eksistenco in bivanjem?

Stopim na drugi breg meje, ki ima en sam rob?

Stopim na drugi rob meje, ki je, ker nima drugega brega?

Tam je eksistenca, ki je bivanje?

Tam ni ničesar, saj eksistiram in bivam?

Eksistiram na drugi strani, kjer bivam, saj na prvi strani eksistiram, ker ‘bivam’ ?

Na prvi strani bivam, saj ‘eksistiram’, na drugi pa bivam, ker ‘bivam’ ?

Meje med eksistenco in bivanjem ni, ker ima samo en rob.

Prvi je breg, drugi je rob: meje med njima ni.

Meja nima nobenega brega, samo rob.

Ima le breg, saj nima nobenega roba.

Je prvi breg na drugi strani?

Tam je rob?

Da, meje med bregovi ni: je le meja med robovi, ker nima drugega brega.

Oba brega sta prva?

Med njima je meja?

Le da sta oba roba druga?

Pot do resnice je resnica sama, če potujem brez konca?

Pridem na konec brez konca, če prestopim ‘mejo’, ki je ‘notranja’ meja.

(Zunanja meja je ‘meja’, ker »ni« notranja: notranja ‘meja’ »ni« meja, saj je zunanja.)

Prestopim mejo brez drugega brega?

Te meje ni, ker je ‘meja’ ?

Je ‘meja’, saj ni meja, ki je ni?

Meje ni, ker ni ‘meja’, ki je ni?

Meje ni, saj »je« ‘meja’.

Tudi ‘meja’ je, ker »ni« meja.

Le da na drugem bregu ‘meje’, ki ima en sam rob, ni eksistence.

Ta je na hrbtu bivanja, ki nima nobenega hrbta.

Kako naj sicer prestopim iz bivanja v eksistenco, ne da bi stopil v bivanje?

Kako naj stopim za hrbet meje tako, da stopim za hrbet ‘meje’?

Na hrbtu meje, ki nima hrbta, je ‘meja’: na hrbtu ‘meje’ je meja brez drugega brega?

Tako, da prestopim mejo med robovoma, ker je ni med bregovoma?

Tako, da prestopim ‘mejo’, ki ni meja, temveč ‘meja’ (ta nima hrbta, saj je meja: tudi ta nima hrbta, ker je ‘meja’)?

Je meja ista, saj je enaka?

Da, če ni ‘meja’.

Tudi ‘meja’ ni meja, če je enaka, ker je ista.

Meja je enaka, saj ni ista, le in samo, če je ‘meja’, ker ‘meja’ »ni« meja.

Takrat je ni, saj je prehodna.

Če ‘meja’ ni meja, ker »je« meja, je ‘meja’ ista, saj ni enaka.

Samo ter le takrat je ni, ker je prestopna.

(V prvem primeru je meja ‘meja’, saj ‘meja’ »ni« meja; v drugem primeru »je« ‘meja’ ‘meja’, ker ni meja.

Meja je ‘meja’, če »ni« meja; ‘meja’ »je« ‘meja’, če ni meja.

V tem je paradoks.)

Meje med eksistenco in bivanjem ni, saj je na hrbtu ‘meje’, ki drugega roba nima.

Drugače je ni, ker ima oba bregova, le da ni prehodna.

Na drugem bregu je eksistenca, na prvem pa bivanje: meja ima en sam breg, drugi je rob (ima samo en rob, drugi je breg).

Tudi ‘meja’ je meja: nima hrbta, saj »je« meja.

Na hrbtu meje, ki nima hrbta, je ‘meja’: meja »ni« ‘meja’.

Obe sta prestopni.

Meja je ista, ker ni enaka: na njenem hrbtu je ‘hrbet’ (hrbta nima nobena: meja je ista, saj »je« enaka, ‘meja’ »ni« meja, ker je enaka, saj ni ista; na hrbtu ‘meje’ »je« meja: meja »ni« ‘meja’, ker je brez hrbta).

Zunanja meja je zunaj, saj ni znotraj.

Notranja ‘meja’ je znotraj, ker ni zunaj.

Znotraj bivam, zunaj eksistiram, znotraj eksistiram, zunaj bivam?

Eksistenca je bivanje in bivanje je eksistenca.

Sicer meja »ni« meja, ampak ‘meja’: drugače ‘meja’ »ni« meja, saj je ‘meja’ (meja je meja, le če »je«, ker je ‘meja’ meja samo, če ni ‘meja’: ‘meja’ je ‘meja’, le če »ni«).

Zunanja meja je »notranja« : ‘meja’ »je« meja.

Notranja ‘meja’ »ni« zunanja: meja nima hrbta – »zunanja« ‘meja’ je meja.

Ta je ‘meja’, saj »ni« ‘meja’ (ni meja, ker »je« meja).

Kje je Prihodnost?

Na drugi strani ‘meje’ ?

Da, če je onstran meje Bodočnost.

Toda le, če ‘meja’ ni meja, ‘meja’ pa ni prestopna, saj je ni med bregovoma: prvi je rob, drugi je breg, drugi je rob, prvi je breg (rob je en sam, na drugi strani je rob: drugega brega nima, onstran je breg; na prvi strani ni roba, na drugi strani ni brega).

Dejstvo je, da stanje stvari obstaja.

Obstoječe stanje ni dejstvo.

Da je stanje stvari, ni dejstvo: da je dejstvo, obstaja dejstvo, da je stanje stvari.

Ni dejstvo, da je stanje stvari dejstvo.

Dejstvo pa je, da obstaja stanje stvari, ki ni obstoječe stanje.

Dejstvo je, da obstoječe stanje stvari ni stanje stvari.

Dejstvo obstaja?

Da, če je.

Je dejstvo?

Da, če obstaja.

Ni stanje stvari, ne obstoječe stanje stvari, ker je, saj obstaja.

Če obstaja, ni obstoječe stanje stvari, ne stanje, ker je.

Če imam negativno dejstvo, stanje stvari ne obstaja.

To je dejstvo.

Če nimam dejstva, nimam ne pozitivnega ne negativnega dejstva.

Tedaj stanja stvari ni, saj je, ker ne obstaja, saj ne ne obstaja?

Ni ga, ker ni res, da ni neresnično, ne resnično?

Ni ga, saj je?

Ni ga, ker ga ni: nima biti, saj njegova bit ni ‘nič, ki nima biti’.

Kaj je njegova bit?

Sploh je ni.

Se to lahko vprašam?

Ne.

Če rečem ne, sem se vprašal.

Lahko odgovorim?

Ne.

Če ne rečem ničesar, sem odgovoril.

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’.

Onstran zavesti, kjer ni ničesar, je ‘Predmet’.

Kaj je na drugi strani smrti?

Nič, ki ga sploh ni, ker ni smrt?

Življenje, ki ni smrt, saj ga sploh ni?

Smrt mi zvoni, ker sem živ?

Mi sploh nič ne zvoni, če sem mrtev?

Če sem mrtev, me ni: sem nič, ki nima biti, saj nisem sploh nič.

Smrt ni sploh nič.

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’, sploh nič pa nima nobene biti.

Kako naj rečem sploh nič, če sem živ?

Če sem mrtev, ne rečem nič, ker ne morem reči sploh nič.

Če bi lahko rekel sploh nič?

Ne bi imel Prihodnosti.

Če nimam te, ni Bodočnosti.

Če ni ne ene ne druge, me ni.

Ne, saj ni smrti.

Ni ne življenja ne smrti.

Če ni ne smrti ne življenja, ne bom umrl, ker sem večen, niti ne bom umrl, saj nisem večen.

Kaj je?

Sploh nič.

Po tem se ne morem vprašati, ker ni ne ‘Predmet’ ne Temelj.

Ontološkega korelata ni?

Je znotraj zavesti, kjer ni nič, je zunaj zavesti, kjer nič ni.

Zato se lahko vprašam po niču, ki ga sploh ni.

Ni stvaren, ne dejanski: ni dejanski, ne stvaren.6

1 Norec je, če ni norih?

Ni norih, če ni norcev?

Je življenje, kjer ni smrti?

Smrt je, kjer ni življenja?

Nikoli ne umrem?

Mrtev sem?

Je smrt življenje?

Je življenje smrt?

Ker je norec, saj ni norih?

Nisem nor?

Nikoli ne umrem?

Nor sem, ko sem mrtev?

Nikoli nisem mrtev (nisem nor)?

Ni norec mrtev?

Ni živ, ker je mrtev, saj ni mrtev, ker je živ?

Smrti ni, kjer je življenje?

Ni življenja, kjer je smrt?

Norcev ni, če ni smrti?

Ni življenja, če ni norcev?

Je norec nor?

Da, ni norec?

Smrt je del življenja?

Življenje je del smrti?

Če je norec nor, saj ni norec, je življenje smrt, smrt življenje?

Kjer je smrt, ni življenja?

Življenje je, kjer ni smrti?

2 Če je stavek, ki biva in eksistira, resničen, pomeni ontološki korelat stavka, ki biva ter eksistira.

Če je stavek, ki eksistira in biva, neresničen, pomeni stanje stvari stavka, ki eksistira ter biva.

Neresnični stavek ni resničen, resnični stavek ni neresničen.

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku.

Dejstvo je nedejansko, neobstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku.

Prvo dejstvo je pozitivno, drugo negativno.

Stanje stvari je pomen stavka, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Ontološki korelat je pomen stavka, njegovo stanje stvari, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Pozitivno dejstvo ustreza resničnemu stavku, ki biva in eksistira.

Negativno dejstvo ustreza neresničnemu stavku, ki eksistira ter biva.

Neresnični stavek, ki eksistira in biva, ustreza nedejanskemu, neobstoječemu ontološkemu korelatu.

Dejansko, obstoječe stanje stvari ustreza resničnemu stavku, ki biva ter eksistira.

Resnični stavek, ki eksistira in biva, pomeni ontološki korelat, ki mu ne ustreza noben stavek, ki biva ter eksistira.

Neresnični stavek, ki biva in eksistira, pomeni stanje stvari, ki mu ne ustreza noben stavek, ki eksistira in biva.

Resnični stavek pomeni ontološki korelat, ki mu ne ustreza noben stavek, ki biva ter eksistira.

Neresnični stavek pomeni stanje stvari, ki mu ne ustreza noben stavek, ki eksistira in biva.

Resnični stavek, ki biva ter eksistira, pomeni ontološki korelat (ki pomeni resnični stavek), ker ustreza dejanskemu stanju stvari.

Neresnični stavek, ki eksistira in biva, ustreza negativnemu dejstvu: ontološkemu korelatu (ki pomeni neresnični stavek), ki ne obstaja (ustreza nedejanskemu stanju stvari).

Če je stavek (ki biva ter eksistira) resničen, pomeni stanje stvari, ki ne obstaja ne ne obstaja, saj ontološkemu korelatu, ki ne ne obstaja ne obstaja, ne ustreza noben stavek (ki biva in eksistira).

Da obstaja ontološki korelat, je dejstvo; ker ne ne obstaja ne obstaja stanje stvari, ki je pomen bivajočega resničnega stavka (ki eksistira).

Ontološki korelat, ki ne obstaja ne ne obstaja, pomeni stavek, ki je resničen: njegova resničnost je onstran resničnostne vrednosti stavka, ki biva ter eksistira in eksistira ter biva. .

Če stavek (ki eksistira in biva) ni resničen, pomeni ontološki korelat, ki ne ne obstaja ne obstaja, saj stanju stvari, ki ne obstaja ne ne obstaja, ne ustreza noben stavek (ki eksistira ter biva).

Dejstvo je, da ontološki korelat ne obstaja; ker ne obstaja ne ne obstaja stanje stvari, ki je pomen eksistirajočega neresničnega stavka (ki biva).

Stanje stvari, ki ne ne obstaja ne obstaja, pomeni stavek, ki ni resničen: njegova neresničnost je na drugi strani resničnostne vrednosti stavka, ki eksistira in biva ter biva in eksistira.

Dejstvo je, da obstaja stanje stvari; saj ne obstaja ne ne obstaja ontološki korelat, ki je pomen bivajočega resničnega stavka (ki eksistira).

Ontološki korelat, ki ne obstaja ne ne obstaja, pomeni stavek, ki je resničen: njegova resničnost je onstran resničnostne vrednosti stavka, ki biva ter eksistira in eksistira ter biva.

Pozitivno dejstvo pomeni resnični stavek, ki eksistira in biva (resnični stavek ustreza obstoječemu ontološkemu korelatu).

Stanje stvari je dejstvo, ki ne obstaja; obstaja dejstvo, da je dejstvo, ki ne obstaja.

Da je dejstvo, ki ne obstaja, je dejstvo, ki obstaja (obstoječi ontološki korelat).

Stanje stvari pomeni stavek, ki je resničen, ker pozitivno dejstvo pomeni resnični stavek, ki eksistira in biva (resnični stavek ustreza obstoječemu ontološkemu korelatu).

Negativno dejstvo pomeni neresnični stavek, ki biva ter eksistira (neresnični stavek ustreza stanju stvari, ki ne obstaja).

Da je dejstvo, ki ne obstaja, je dejstvo, ki obstaja (obstoječi ontološki korelat).

Stanje stvari je dejstvo, ki ne obstaja; obstaja dejstvo, da je dejstvo, ki ne obstaja.

Ontološki korelat pomeni stavek, ki ni resničen, saj pomeni negativno dejstvo neresnični stavek, ki eksistira in biva (neresnični stavek ustreza obstoječemu stanju stvari).

Kaj pomeni resnični stavek, če nekaj pomeni?

Neresnični stavek?

Kaj pomeni ta?

Da stavek, ki je resničen, ne eksistira ter ne biva.

Tudi stavek, ki ni resničen, ne biva in ne eksistira?

Da, to pomeni resnični stavek.

Neresnični stavek pomeni resnični stavek: resnični stavek pomeni neresnični stavek.

Resnični stavek, ki eksistira ter biva, ne pomeni ničesar razen ontološkega korelata (ki je pomen bivajočega in eksistentnega stavka, ker je onstran njegove resničnostne vrednosti).

Pomeni samo to, da biva ter eksistira, saj ni neresničen.

Tudi neresnični stavek ne pomeni ničesar drugega: ni resničen, ker eksistira in biva.

Prvi biva ter eksistira in ne eksistira ter biva: pomeni drugega, ki ne pomeni prvega.

Drugi pomeni prvega, ki ne pomeni drugega: drugi eksistira in biva ter ne biva in eksistira.

Če prvi pomeni drugega, drugi ne eksistira, prvi biva.

Če pomeni drugi prvega, biva drugi, prvi ne eksistira.

Resnični stavek pomeni neresničnega, neresnični resničnega.

V prvem primeru biva prvi, drugi ne (saj eksistira).

V drugem primeru drugi biva ter eksistira, prvi ne (ker eksistira in biva).

Je eksistenca bivanje?

Ne, bivanje je eksistenca.

Je bivanje eksistenca?

Da, eksistenca je ‘eksistenca’.

Tudi bivanje je ‘bivanje’, saj eksistira.

Rečeno drugače.

Če obstaja dejansko stanje stvari, je ontološki korelat.

Stanje stvari je, če ontološki korelat dejansko ne obstaja.

Pozitivnemu dejstvu ustreza resnični stavek, negativnemu neresnični.

Drugi stavek pomeni prvega, prvi pomeni drugega?

Prvi pomeni drugega, drugi pomeni prvega?

Ontološki korelat je ontološki korelat, ker je stanje stvari?

Stanje stvari je stanje stvari, saj je ontološki korelat.

Ontološki korelat je ontološki korelat, ker je ‘ontološki korelat’ (ontološki korelat je, saj je dejstvo, da obstaja stanje stvari).

Stanje stvari je stanje stvari, ker je ‘stanje stvari’ (stanje stvari je, saj je dejstvo, da obstaja ontološki korelat).

Dejstvo je, da je ‘ontološki korelat’, ker je ‘stanje stvari’ ?

Dejstvo je, da je ontološki korelat, saj je dejstvo, da obstaja stanje stvari, ker je ‘stanje stvari’ ?

Dejstvo je, da je stanje stvari, saj je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, ker je ‘ontološki korelat’ ?

Da ontološki korelat obstaja, je dejstvo, ni pa dejstvo obstoječe stanje stvari?

Da stanje stvari obstaja, je dejstvo, ni pa dejstvo obstoječi ontološki korelat?

Je dejstvo, da je ‘stanje stvari’, saj je ‘ontološki korelat’ ?

Da stanje stvari je, ker obstaja, je pozitivno dejstvo.

Negativno dejstvo je, da je ontološki korelat, saj ne obstaja.

Dejstvo je, da je stanje stvari ontološki korelat, ta pa stanje stvari?

Dejstvo je, da je ontološki korelat stanje stvari, to pa ontološki korelat?

Dejstvo je, da je ontološki korelat ‘stanje stvari’, stanje stvari pa ‘ontološki korelat’.

Dejstvo je, da je stanje stvari ‘stanje stvari’, ker je ontološki korelat.

Dejstvo je, da ontološki korelat ni stanje stvari, stanje stvari pa je ontološki korelat.

Dejstvo je, da je ontološki korelat stanje stvari, stanje stvari pa ni ontološki korelat.

Dejstvo je, da je ‘ontološki korelat’ ontološki korelat (saj je dejstvo, da obstaja stanje stvari, ker je ‘stanje stvari’), saj ni ‘stanje stvari’ stanje stvari (ker je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, saj je ‘ontološki korelat’), stanje stvari, ki je ‘stanje stvari’, pa je ontološki korelat, ki ni ontološki korelat, ampak ‘stanje stvari’ (ni ontološki korelat, ki je ontološki korelat, ampak ‘stanje stvari’)? 

Če je ontološki korelat, ni stanje stvari; če je stanje stvari, ni ontološki korelat?

Stavek je resničen, če ničesar ne pomeni?

Da.

Pomeni, da ni resničen.

Stavek ni resničen, če ne pomeni ničesar?

Da, je Pravljica.

Ta je resnična.

Stavek pomeni le to, da ni resničen oziroma je resničen?

Pomen stavka je stanje stvari, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Pomen stavka je ontološki korelat, njegovo stanje stvari, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

3 Če stavek ‘Sredi travnika raste lepo drevo.’ ni resničen, ne obstaja noben ontološki korelat (stanje stvari), kar je negativno dejstvo: to obstaja, saj je dejstvo, da je stanje stvari ontološki korelat, ker ne obstaja nobeno dejstvo.

Če stavek ‘Sredi travnika raste grdo drevo.’ ni resničen, ne obstaja noben ontološki korelat (stanje stvari), kar je negativno dejstvo: to obstaja, saj je dejstvo, da je stanje stvari ontološki korelat, ker ne obstaja nobeno dejstvo.

Dejstvo je, da obstaja negativno dejstvo, saj obstaja negativno dejstvo, da je dejstvo.

Dejstvo je, da obstaja pozitivno dejstvo, ker obstaja pozitivno dejstvo, da je dejstvo.

Dejstvo je, saj ne obstaja, ker ni negativno dejstvo?

Dejstvo ni, saj ne obstaja, ker ni pozitivno dejstvo?

Dejstvo je, saj ne obstaja ne ne obstaja: dejstvo ni, ker ne ne obstaja ne obstaja?

Lahko rečem, da je, če ne obstaja ne ne obstaja?

Če ne ne obstaja ne obstaja, lahko rečem, da ni?

(Negativno dejstvo je nedejansko (neobstoječe) stanje stvari; obstoječi (dejanski) ontološki korelat je pozitivno dejstvo; dejstvo je, saj ne obstaja: dejstvo ni, ker ne obstaja.)

Če je, ni negativno dejstvo, saj ne obstaja?

Če ni, ni pozitivno dejstvo, ker ne obstaja?

Dejstvo je negativno in pozitivno.

Dejstvo je pozitivno ter negativno.

Je, saj ne obstaja, in ni, ker ne obstaja.

Ni, saj ni pozitivno, ter je, ker ni negativno.

Je in ni: ne obstaja ter ne obstaja.

Ni in je: ni pozitivno ter ni negativno.

Dejstvo je in ni ter ni in je, saj ne obstaja?

Da.

Stanje stvari je ontološki korelat – je dejstvo, ki ne obstaja.

Da to dejstvo obstaja, je pozitivno dejstvo.

Ontološki korelat je stanje stvari – je dejstvo, ki ne obstaja.

Da to dejstvo ne obstaja, je negativno dejstvo.

Dejstvo, ki je pozitivno ter negativno, je in ni ter ni in je.

Ni dejstvo, ki je (je dejstvo, ki obstaja, saj ni).

Ni dejstvo, ki ni (je dejstvo, ki ne obstaja, ker je).

Dejstvo, ki je, je ontološki korelat (stanje stvari).

Dejstvo, ki ni, je stanje stvari (ontološki korelat).

(Če stavek pomeni le to, da je resničen, ker ni resničen, in da ni resničen, saj je resničen, kaj pomeni stavek, da je stanje stvari ontološki korelat, ki ni stanje stvari, ter da je ontološki korelat stanje stvari, ki ni ontološki korelat (stanje stvari je ontološki korelat, če ni stanje stvari: tedaj je ontološki korelat stanje stvari, če ni ontološki korelat; stanje stvari je, ker je ontološki korelat, saj je ‘stanje stvari’, ontološki korelat je ‘ontološki korelat’, ker je stanje stvari?)

Ontološki korelat je stanje stvari, ki ni ontološki korelat, natanko takrat, ko je stanje stvari ontološki korelat, ki ni stanje stvari.

To je tedaj in le takrat, ko je ontološki korelat isti, ne pa enak kot stanje stvari, stanje stvari pa ni enako, marveč isto kot ontološki korelat.

Ter vice versa.

Ontološki korelat je enak, ne pa isti kot stanje stvari, stanje stvari pa ni isto, temveč enako kot ontološki korelat.

Kdaj je stanje stvari zgolj ontološki korelat?

Kdaj je ontološki korelat le ‘stanje stvari’ ?

Kdaj je ontološki korelat samo stanje stvari?

Kdaj je stanje stvari le ‘ontološki korelat’ ?

Ko je stanje stvari, saj ne obstaja ne ne obstaja?

Ko ne ne obstaja ne obstaja ontološki korelat, ker ni?

Ko ni stanje stvari, saj ne ne obstaja ne obstaja?

Ko ne obstaja ne ne obstaja ontološki korelat, ker je?

Stanje stvari je, saj ni, in ni, ker je, saj ne obstaja ne ne obstaja.

Ontološki korelat ni, ker je, ter je, saj ni, ker ne ne obstaja ne obstaja.

Stanje stvari je isto kot ontološki korelat?

Ontološki korelat pomeni, da ni enak kot stanje stvari.

Stanje stvari pomeni, da ni isto kot ontološki korelat?

Ontološki korelat je enak kot stanje stvari.

Pomeni stanje stvari ontološki korelat, ki pomeni stanje stvari – če ne obstajata ne ne obstajata?

Ne eksistirata ne bivata, ker sta, saj nista: nista, saj sta.

To je dejstvo?

Da, obstaja.

Dejstvo je, da obstaja stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Eksistira neresnični stavek, ker je ontološki korelat, saj je.

To dejstvo obstaja?

Dejstvo obstaja, ker je, in je, saj obstaja, ker stavek, ki eksistira, ne pomeni nič drugega, kot to da biva.

Stavek ki biva pa ne pomeni, da je dejstvo, saj obstaja; niti da obstaja, ker je: pomeni le to, da eksistira.

Je dejstvo, da stavek biva, saj obstaja dejstvo, da stavek eksistira?

Prvi stavek je isti, ne pa enak, drugi pa enak, ker je isti?

Prvi stavek je dejstvo, saj obstaja, ter obstaja, ker je – saj stavek ne biva ne eksistira?

Drugi stavek biva in eksistira ter eksistira in biva, ker ne ne obstaja ne ne ne obstaja?

Je dejstvo, saj obstaja, ker obstaja, saj je, ker ničesar ne pomeni, le da je resničen?

Ni resničen?

Da, je resničen: pomeni stanje stvari, ki je ontološki korelat – ta ni resničen ne neresničen?

Stanje stvari je pomen stavka, ki eksistira, saj biva, ter biva, ker eksistira: saj ne pomeni ontološkega korelata?

Ontološki korelat pomeni stanje stvari?

To je dejstvo, ki ne obstaja?

Da, če resničnemu stavku, ki eksistira (neresničnemu stavku, ki biva), ustreza dejstvo (obstoječe, dejansko stanje stvari).

To dejstvo je, ker obstaja, saj ne obstaja dejstvo, ki ni?

To dejstvo obstaja, ker ni, saj je dejstvo, ker ne obstaja?

Dejstvo je in ni, saj obstaja, ker ni, ter je, saj ne obstaja?

Dejstvo je in ni, ker ne obstaja, saj ni, ter je, ker obstaja?

Primaren je ‘ontološki korelat’, ne pa »stanje stvari«.

Obstaja stanje stvari, saj je ontološki korelat: primarno je dejstvo, ki je, ker ne obstaja, ne pa, da je, saj obstaja.

Je dejstvo, ki ne obstaja?

Dejstvo obstaja, ki ni?

Drugo je sekundarno.

Dejstvo ne biva (eksistira), ustreza pa stavku, ki eksistira (biva) in je resničen.

Dejstvo ne eksistira (biva), ustreza pa stavku, ki biva (eksistira) ter ni resničen.

Normalni stavek (propozicija) biva (eksistira) in je resničen, ker ne obstaja?

Propozicija (normalni stavek) eksistira (biva) ter ni resnična, saj ne obstaja?

Pomeni stanje stvari, ki je onstran resničnostne vrednosti stavka (ta eksistira in biva ter biva in eksistira), ker ontološki korelat ne ne obstaja ne obstaja?

Pomeni ontološki korelat, ki je na drugi strani resničnostne vrednosti stavka (ta biva ter eksistira in eksistira ter biva), saj stanje stvari ne obstaja ne ne obstaja?

Je to dejstvo, ki ne biva ne eksistira, je pa stanje stvari, ki je, ker je ontološki korelat, ki ne obstaja ne ne obstaja, saj normalni stavek ustreza dejstvu, ne pa stanju stvari, ki ne ne obstaja ne obstaja, ne ontološkemu korelatu, ki je?

Je to dejstvo, ki ne eksistira ne biva, je pa ontološki korelat, ki je, ker je stanje stvari, ki ne ne obstaja ne obstaja, saj propozicija ustreza dejstvu, ne pa ontološkemu korelatu, ki ne obstaja ne ne obstaja, ne stanju stvari, ki je?

Dejstvo je, da je stanje stvari, ker obstaja (ne obstaja) ontološki korelat.

Da je ontološki korelat, saj ne obstaja (obstaja) stanje stvari, je dejstvo.

Dejstvo, da je stanje stvari, ker obstaja ontološki korelat (da je ontološki korelat, saj obstaja stanje stvari), ustreza propoziciji.

Dejstvo, da je ontološki korelat, ker ne obstaja stanje stvari (da je stanje stvari, saj ne obstaja ontološki korelat), ustreza normalnemu stavku.

Dejstvo je, da propozicija pomeni ontološki korelat, ki je, ker obstaja stanje stvari?

Dejstvo je, da pomeni normalni stavek stanje stvari, ki ni, saj ne obstaja ontološki korelat?

Je dejstvo, da propozicija pomeni stanje stvari, ki ni, ker ne obstaja ontološki korelat?

Dejstvo je, da normalni stavek pomeni ontološki korelat, ki je, saj obstaja stanje stvari?

Je dejstvo, da obstaja ontološki korelat, saj je stanje stvari – ker propozicija pomeni?

Dejstvo je, da ne obstaja stanje stvari, saj ni ontološki korelat, ker pomeni normalni stavek?

Je dejstvo, da ne obstaja ontološki korelat, saj ni stanje stvari, ker pomeni propozicija?

Dejstvo je, da obstaja stanje stvari, saj je ontološki korelat – ker normalni stavek pomeni?

Normalni stavek pomeni, da je resničen, saj je pomen ontološkeg korelata, ki je pomen propozicije?

Propozicija pomeni, da je resnična, ker je pomen stanja stvari, ki je pomen resničnega stavka?

Normalni stavek pomeni, da ni resničen, saj je pomen stanja stvari, ki je pomen propozicije?

Propozicija pomeni, da ni resnična, ker je pomen ontološkega korelata, ki je pomen neresničnega stavka?

Je normalni stavek resničen ali ne, če ne pomeni ne stanja stvari ne ontološkega korelata?

Propozicija ni resnična ali je, če ne pomeni ne ontološkega korelata ne stanja stvari?

Če ne pomeni ne stanja stvari ne ontološkega korelata, je resnična propozicija ista, saj je enaka normalnemu stavku, ki ni resničen?

Če ne pomeni ne ontološkega korelata ne stanja stvari, ni resnični normalni stavek, ki je enak, isti kot neresnična propozicija?

Če ničesar ne pomenita, ker sta ista, saj sta enaka (sta enaka, ker sta ista), je pleonazem tavtologija, tavtologija pa pleonazem?

Če nista ista, saj sta enaka, ne enaka, ker sta ista?

Nista ne pleonazem ne tavtologija, saj nista resnična ne neresnična.

Sta enaka, ker nista ista; ista, saj nista enaka?

Danes »»ne vidim«« dalj od ‘Predmeta’ ?

Ni ga, ker ga ni, saj ne obstaja ter ne ne obstaja: je na koncu brez konca?

Pot do resnice je sama resnica?

Nima ne začetka ne konca?

Na začetku je Temelj, ker konca »»ne vidim«« ?

»»Ne vidim«« začetka: »»ne vidim«« Temelja?

Je ‘Predmet’ Temelj, ta pa ni ‘Predmet’ ?

Če to verjamem, nisem obsojen na svobodo, saj moram biti svoboden?

Imam Prihodnost, ker nisem prisilni nevrotik (saj »…nimam…« ‘Predmeta’)?

Ne morem iz bunkerja, ker »…imam…« ‘predmet’, saj sem svoboden: imam Bodočnost (obsojen sem na svobodo)?

Stojim na mestu v eksistenci, ker bivam?

Bivam na mestu, saj eksistiram?

Prestopam mejo, ki ni prehodna, ker potujem na konec Bodočnosti.

Ta nima konca.

Njen konec je na začetku večnosti, ki se nikjer ne začne.

Če »…nimam…« Prihodnosti, prestopim ‘mejo’, saj potujem na konec večnosti.

Tam je ‘Predmet’.

Večnost nima začetka.

Na začetku Prihodnosti je Temelj.

Če ni diahronega premika na konec (začetek) resnice, nimam ne ‘predmeta’ ne Temelja ne temelja ne ‘Predmeta’, ker me sploh ni?

Me ni, če »…imam…« Temelj?

Umrl bom, saj sem večen?

Nekaj je, ker ni treba?

Dvomim lahko le v to, o čemer ni dvoma?

Sem, saj ni dvoma?

Ni dvoma, da »sem« ?

Nimam meja, ker sem prestopil notranjo ‘mejo’ (ni je med eksistenco in bivanjem)?

Nimam ‘meja’, saj sem prešel zunanjo mejo (ni je med bivanjem ter eksistenco)?

Meja je ‘meja’, ta pa meja: ‘meja’ je primarna, meja pa sekundarna?

Razcep pade na mejo, ne pa na ‘mejo’ ?

Ni onstran meje ničesar razen ‘predmeta’ ?

Enaka ‘meja’ je ista kot ista meja (enaka meja ni enaka kot ‘meja’, marveč ista), ker »…nimam…« Temelja?

Prestopil sem ‘mejo’, saj nimam Bodočnosti?

Če nimam Prihodnosti, ne morem iz kavarne, ker sem svoboden?

Ne vem, da »…imam…« Bodočnost, saj ne verjamem v ‘Predmet’ ?

Ne verjamem, da moram šteti do konca, ker sem svoboden?

Ne verjamem, da sem na mestu, saj ne verjamem, da »sem« (in vice versa)?

Ne verjamem, da eksistiram ter bivam in bivam ter eksistiram?

Ne verjamem, da lahko dvomim le v to, o čemer ni dvoma?

Vem za smrt, ker vanjo ne verjamem?

Umrl bom jutri, ne danes?

Jutri je danes, saj danes ne bom umrl?

Nikoli ne bom umrl?

Ne kristjan: po smrti živi v nebesih?

Tudi ateist ne, ker je religiozen kot kristjan, ki ni veren?

Ateist ne verjame v nebesa: ima Boga, saj je religiozen?

Primaren je ‘Predmet’, ker ne verjamem v Boga; nimam nebes, saj sem veren.

Verjamem v smrt, ker zanjo ne vem.

Živim samo enkrat, saj sem večen.

Je ‘Predmet’ čuden?

Smrt?

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’ ?

‘Predmet’ je smrt, smrt je življenje?

Temelj je ‘Predmet’, ki ne obstaja ne ne obstaja?

Če verjamem v intencionalno zavest, »…nimam…« ‘meje’ ?

Če »…imam…« mejo, nisem veren, ker sem kristjan, ateist . . .?

Ni kristjan ateist, saj je plankar?

Tudi ateist je plankar, ker ni kristjan?

Nisem plankar, saj bom umrl?

»»Ne vidim«« , ker sem veren?

»»Ne vidim«« na konec neskončnosti, saj nisem religiozen?

Motim se, ker imam prav, saj nisem ne ateist, ne kristjan . . . ?

Nisem religiozen, ker se ne motim, saj nimam prav?

Sam sem, ker verjamem v Temelj?

Dvomim lahko le v to, o čemer ni dvoma: »…nimam…« Prihodnosti?

Doma sem na koncu večnosti?

Prihajam iz Utopije, ki je metafora?

Je pravljica Pravljica, saj je resnična?

Danes resnice »…ne vidim…« , ker »sem« (verjamem, da eksistiram, saj bivam: verjamem, da »sem«, ker sem . . .)?

Kristjan ima večnost, saj ni ateist?

Ateist nima večnosti, ker je kristjan?

4 Je svet organon?

Vsak del nosi vse in vse vse?

5 Drevo je predmet?

Da, drevo je stvar?

Ta ni predmet?

Ne, predmet je drevo?

Drevo ni stvar?

Ne, stvar je predmet.

Predmet je drevo, ker je stvar »predmet«.

Predmet je drevo, saj je »stvar« predmet.

»Drevo« je predmet?

»Predmet« je drevo?

Ni eksistenca bivanje?

Bivanje je eksistenca?

6 ‘Predmet’ ne obstaja ne ne obstaja: ni nič, ki »je«, niti ni nič, ki ga ni.

Ne ne eksistira.

Temelj ne ne obstaja ne obstaja: ni nič, ki »ni«, niti nič, ki je.

Ne ne biva.

‘Predmet’ je, ker ni Temelj.

Temelj je, saj ni ‘Predmet’.

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj.

‘Predmeta’ »…nimam…« , ker »…imam…« objektivno realnost.

»…Nimam…« realne objektivnosti, saj »…imam…« Temelj.

Je onstran zavesti, kjer ni ničesar, drugačen in boljši ‘Predmet’ ?

Kakšen Temelj je zunaj zavesti, če nimam ne temelja ne ‘Predmeta’ ne ‘predmeta’ ?

Kaj je danes na drugi strani zavesti, če nisem ne avtonomen ne heteronomen?

Kdor ni ne heteronomen ne avtonomen, ni v moji zavesti.

Ne ve, ker verjame, niti ne verjame, saj ve.

Ne ve, ker ve, niti ne verjame, saj verjame.

Lahko to vem, ker verjamem, verjamem, saj vem, verjamem, ker verjamem, vem, saj vem?

Ne, ker »…nimam…« ‘Predmeta’.

Ne, saj »…imam…« Temelj.

Tega nimam v zavesti: to je v zavesti, ker ni to.

Tudi to je v zavesti, saj ni to.

Tudi . . . V zavesti je ‘Predmet’, ker »…nimam…« Temelja.

Nič ni onstran zavesti: ‘Predmet’ je Temelj.

Tudi Temelj »…imam…« , saj »…nimam…« ‘Predmeta’.

Temelj je ‘Predmet’.

                                                                                                  Damjan Ograjenšek, filozof .

Odločitev 4

Ne hrast ne hrošč človeka ne pozna, človek ni krona sveta.

                                                                                                          Gregor Strniša

Matematika se v svoji matematični spretnosti ne razlikujeta?

Nebistveno.

Sta specialista.

‘Predmet’ »…imata…« ?

Nista se tako odločila?

Temelj je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je Temelj?

Ne vem, kaj je Temelj?

Kako vem, da je ‘Predmet’ ?

Kako vem, da je Temelj?

Ne vem, kaj je ‘Predmet’ ?

Temelja ni?

Ne obstaja ne ne obstaja?

Je ‘Predmet’ ?

Ne ne obstaja ne obstaja?

Temelja ni, ker je?

‘Predmet’ je, saj ga ni?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj (‘Predmet’ je Temelj, ta pa ‘Predmet’)?

Temelja »…nimam…« , ker »…imam…« ‘Predmet’ ?

»…Nimam…« ‘Predmeta’, saj »…imam…« Temelj?

Nobenega »…nimam…« ?

Razen ‘Predmeta’ in Temelja?

Oba »…imam…« , ker ne obstajata ne ne obstajata?

Temelja ni, saj je?

‘Predmet’ je, ker ga ni?

Temelja je, saj ni ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je, ker »je« ‘Predmet’ ?

Je Temelj?

Ne ne obstaja ne obstaja?

Temelj ne obstaja ne ne obstaja, saj ni »Temelj« ?

»Ni« ‘Predmet’, ker je Temelj.

     Matematik se odloči za matematiko, saj se spomni?

    Česa?

     Kar ustvari?

    To se spomni?

     Ne, ustvari?

    Tako se spomni?

     Ustvari, ker ustvari?

     Ničesar se ne spomni?

     Spomni se, saj ustvari?

     Ničesar ne ustvari?

     Ne ve, kaj se spomni?

     Ustvari?

     Spomni se, ker ustvari?

     Ne ve, kaj ustvari?

     Dobro mu gre matematika?

     Kako se torej spomni?

     Tako, da ustvari?

     Ustvari tako, da se spomni?

     Lahko kaj ustvari, če se ničesar ne spomni?

     Se lahko česa spomni, če ničesar ne ustvari?

     Je objektivno realen?

     Objektivna realnost je zunaj zavesti?

     Jo matematik ustvari?

     Spomni se je?

     Ustvari?

     Zadnji člen je n + 1 ?

     Je čudno, da se ne odloči za ‘Predmet’ ?

Ničesar ni onstran zavesti?

Temelj?

Ta je ‘Predmet’ ?

Se ne odločim za matematiko?

Spomnim se Temelja?

Ustvarim ‘Predmet’ ?

Mi ničesar ne manjka?

Manjka mi Temelj?

Spomnim se ‘Predmeta’, saj ustvarim Temelj?

Meja moje zavesti nima zunanjega roba?

Tam je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je Temelj?

Je meja zunanja?

Ni onstran ničesar?

To vem, ker je prestopna?

Nikoli je ne preidem?

Ni prehodna?

Prestopam jo neprestano?

Je meja notranja ‘meja’ ?

Je ‘meja’ zunanja meja?

Matematik se ne odloči za ‘Predmet’ ?

Ne prestopi ‘meje’ ?

Ne ve, da ima mejo, saj nima ‘meje’ ?

Ne ve, da ima ‘mejo’, ker nima meje?

Meje ne prestopi?

Temelja ni?

Ničesar ni zunaj zavesti razen ‘Predmeta’ ?

Onstran zavesti je Temelj?

Tam ni ničesar?

     Je lahko znanstvenik veren?

     Se odloči za znanost, saj je religiozen?

     Kristjan, budist, musliman, . . . niso verni?

     Odločijo se za dogmo?

     So religiozni?

     Kot tak znanstvenik ni kristjan, . . . , ker ni dogmatik?

     Ni dogmatik, saj je teoretik, ker ni filozof?

      Ta je teoretik, saj ni dogmatik, ker ni znanstvenik?

     Je znanstvenik kot tak človek?

     Le človek je lahko znanstvenik kot znanstvenik?

     Znanstvenik kot tak ni dogmatik?

     Je lahko znanstvenik kot znanstvenik samo religiozen človek?

     Znanstvenik kot tak je lahko kristjan?

     Nima ‘Predmeta’ ?

     More biti znanstvenik (kot znanstvenik), kdor »…ima…« Temelj?

     Če »…nima…« ‘Predmeta’, je humanist?

     Gre mu za Človeka, ne za ljudi?

Zakaj ne sedim v restavraciji?

Nimam časa, saj se ukvarjam s Temeljem?

Ta je onstran zavesti, kjer je ‘Predmet’ ?

Na drugi strani zavesti je Temelj?

Onstran ‘meje’ je ‘Predmet’ ?

Meja nima zunanjega roba?

Na drugi strani meje je Temelj, ker ‘meja’ nima onstranega roba.

Je meja ‘meja’ ?

‘Meja’ je meja ?

Na zunanjem robu meje je ‘meja’ : meja ima samo notranji breg?

‘Meja’ ima le notranji rob: na onstranem bregu ‘meje’ je meja?

Nikoli ne prestopim ‘meje’, če ne preidem meje?

Nikoli ne preidem meje, če ne prestopim ‘meje’ ?

Ni meje, ne ‘meje’ ?

Je meja prehodna?

Na drug strani ‘meje’ je ‘Predmeta’ ?

Je ‘meja’ prestopna?

Na drugi strani meje je ‘predmet’ ?

     V žepu »…nimam…« ničesar, saj sem svoboden?

     Ne smem v restavracijo?

     Tako sem obsojen?

     V restavraciji sem heteronomen?

     Sem svoboden, ker nimam Prihodnosti?

     Nisem avtonomen, če nisem na svobodo obsojen?

     Nisem obsojen, saj nimam Bodočnosti?

     Nisem heteronomen?

     Ne morem iz restavracije, ker sem svoboden?

     Svoboden sem, saj ne smem v restavracijo?

      Sem avtonomen?

Je filozof lahko znanstvenik kot tak?

Je veren človek.

Morejo biti filozofi ateist, kristjan, . . . ?

So religiozni.

Filozof je veren, ker ne verjame v Boga?

Ateist ne verjame v Boga, saj ni filozof?

Je religiozen, ker ni kristjan, . . . ?

Je filozof veren, saj nima Boga?

Verjame v ‘Predmet’ ?

Ateist nima Temelja?

Ima Boga, ker vanj ne verjame?

Kristjan je religiozen kot ateist, saj ni filozof?

Verjame v Boga, ker ga ima?

Filozof ni kristjan, ne marksist, . . . ?

Ne more biti znanstvenik kot znanstvenik?

Je avtonomen?

Znanstvenik kot tak ni človek?

Ne more biti filozof?

Marksist ni človek?

Je človek, saj je religiozen?

Filozof je človek, ker je veren?

Matematik se ne odloči za ‘Predmet’ ?

Filozof se ne odloči za temelj?

      Komu zvoni?

     Meni, saj nisem mučenec?

     Kristjanu, ki ni marksist?

     Marksistu, ki je ateist?

     Ateist ter kristjan sta dogmatika?

     Zvoni filozofu?

     Ne smeje se eksistenci?

     Ta je bivanje?

     Ne bivanju, ki je eksistenca?

     Smeje se mučencu?

     Šale so smešne, ker so resnične?

     Mučenec nima Temelja?

          Kaj naj odgovorim Kantu?

          Kaj je človek?

          Za kar se odloči?

          To ve?

          Tako verjame?

          To verjame?

          Tako ve?

          Odloči se, saj se spomni?

          Spomni se, ker se odloči?

                                         Damjan Ograjenšek, filozof

Odločitev 3

Sporočil je, da se morje sploh ne konča.

Da pa so mesta sredi morja.

                                                    Gregor Strniša

Pot do resnice nima ne začetka ne konca?

Če pride do resnice, je pot do resnice sama resnica?

Če do resnice ne pride, ni poti do resnice?

Kam pride, če do resnice ne pride?

Pride do sebe, če pride do cilja?

Če tega nimam, nimam poti?

Če cilj nima pomena, pot nima smisla?

Pot nima pomena, če cilj nima smisla?

Naj pridem na cilj, ki nekaj pomeni, po nesmiselni poti?

Smisel imam, če pridem na nesmiseln cilj po poti, ki nima pomena?

Imam kakšen pomen, če potujem nesmiselno proti nepomembnemu cilju?

Sanjam o metulju, da spi in da sanja o meni: da spim ter da se zbudim?

Metulj sanja o meni, da spim in da sanjam o metulju: da se zbudi?

Metulj nima jezika, ker nima sveta, saj nima zavesti?

O čem sanja kamen, če sanjam o kamnu, da ničesar ne sanja?

Spi brez sanj?

Sicer nisem resničen, ker nimam resničnih sanj?

Če sem resničen, primem za kamen, ki ni resničen?

So moje sanje resnične: sanjam o resničnem kamnu?

Lahko v sanjah primem za neresničen kamen, če ni resničen?

Sanje niso resnične?

Lahko v budnem stanju primem za resničen kamen, če ni resničen?

Da, saj sem resničen?

Zbudim se v metuljevih sanjah, ker sem resničen, saj so moje sanje resnične?

Metulj ni resničen?

Zbudi se v mojih resničnih sanjah?

V njih sanja resničen metulj, ker ni resničen, saj sanja o resničnem kamnu?

Ni včeraj sedel na toplem kamnu, ki je topel zaradi vročega sonca?

Kamen je živ, ker nima pojma o vzroku?

Ne o posledici?

Sam sem živ, saj sem resničen?

Kaj mi pove resnični metulj v svojih resničnih sanjah?

Moj imperativ je bolj kategoričen kot pri Kantu, ker »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Kamen ima svoj kategorični imperativ, le da ne pozna Kanta?

Kant ni nikoli sanjal o kamnu?

Naj bom resničen ter se ne zbudim v metuljevih sanjah?

Je resnica na koncu poti?

Pot pride na konec, če nikjer ne začne?

Naj začne, če se nikjer ne konča?

Ni poti brez konca, konca pa ne brez začetka?

Če pot nima začetka, ni začetka brez konca?

Pot je resnična, saj nima ne konca ne začetka?

Na koncu je začetek, na začetku pa konec?

Začetek je Temelj, konec je ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’, ‘Predmet’ pa Temelj?

Nima resnica ne začetka ne konca?

Pot do resnice je večna, ker je neskončna?

Ne konča se na cilju, saj ni slaba neskončnost?

Na cilju je ‘Predmet’: pot do resnice nima nobenega konca?

Konec brez konca je Temelj, ki ne obstaja ne ne obstaja?

Je ‘Predmet’, ki se nikjer ne začne, ker je začetek?

Je pot do resnice sama resnica, če ni neskončna?

Neskončna je, če ni simetrija?

Pot med Temeljem in ‘Predmetom’ ter med ‘Predmetom’ in Temeljem ni simetrična, če ‘Predmet’ ni Temelj ter Temelj ni ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ »…imam…« , saj je resnica brez Temelja?

‘Predmeta’ »…nimam…« , ker »…imam…« Temelj?

Sem resničen, saj nisem utemeljen?

Je (doc) Holliday znan z Wyattom Earpom: zmagala sta pri O. K. Corralu?

                    »Pleši, pleši črni kos!

                    Kak bom plesal (dok) sem bos?«

Doktor Holliday je bil resničen, ker sem opredmeten?

Da, tudi šerif Earp je bil resničen, saj je poznal doktorja?

Je danes propozicija resnična?

Ni?

Pomen Temelja je drugačen kot pri ‘Predmetu’ ?

Običajni stavek je neresničen ali resničen, ker ne pomeni ničesar?

‘Predmet’ pomeni Temelj?

Nimam v žepu ‘predmeta’, če »»ne vidim«« do konca neskončnosti?

Sem plankar: v žepu »…imam…« ‘predmet’ ?

                    ‘Tudi veriga sestoji iz svojih členov, ne iz njih in

                    njihovih prostorskih odnosov.’

                    ‘Dejstvo, da so ti členi tako povezani, ne »sestoji« iz ničesar.’

                    ‘V stanju stvari so predmeti povezani med seboj kot členi verige.’

Tu sestoji veriga iz členov, ne pa iz njih ter njihovih prostorskih odnosov?

Da so členi povezani na tak način, ne »sestoji« iz ničesar?

Da, to je dejstvo?

Absurd je v tem, da vem za smrt, saj vanjo ne verjamem?

Da?

Sam verjamem v paradoks, ker sem avtonomen?

Ne verjamem v absurd, saj verjamem v smrt, ker zanjo ne vem?                  

                                                                                                   Damjan Ograjenšek, filozof

Odločitev 2

Vsak ima svoj košček sveta, kdor to ve, ima ves svet?                        

                                                                                            Rudi Kerševan

Cogito, ergo sum.

Mislim, torej sem.

Če mislim, imam ideje.

Ideja ni le idea; je tudi ideatum.

Je ideja o nečem.

Če torej sem, mislim in imam zavest.

Če imam zavest, imam ideje.

Ideja je idea natanko tedaj, ko je ideja.

Idea je ideja točno takrat, ko je idea.

Ideja ni le idea.

Idea ni le ideja.

O čem je ideja ideja, ker ni le idea?

Idea ni le ideja, saj je idea o čem?

Je idatum idee ideja?

Ideatum ideje je idea, ker ideja ni le idea?

Ideja je ideatum, če je ideja, ne le idea?

Če ni le idea, ni ideatum, saj ni ideja?

O čem je ideja ideja?

O ideatumu, če ni le idea?

Če je ideja, je ideatum?

Če je ideatum, ni le idea?

Če je ideja ideja, ker ni ideatum, ni idea, saj ni le idea?

Če je ideja ideja, ker ni idea, ni ideatum, saj ni le idea?

Če je ideja ideja, ker ni le idea, ni idea, saj ni ideatum?

Če je ideja ideja, ker ni le idea, ni ideatum, ker ni idea?

Ideja je le idea, saj je ideatum, ker je idea, saj je ideja?

Ideja je ideja, ker je idea?

Če je idea, je le idea?

Če je le idea, je ideatum?

Če je ideatum, je ideja?

Če ni ideja, ni le idea, saj ni ideatum, ker ni idea?

Če ni ideja, ni le idea, saj ni idea, ker ni ideatum?

Če ni ideja, ni ideatum, saj ni le idea, ker ni idea?

Če ni ideja, ni ideatum, saj ni idea, ker ni le idea?

Če ni ideja, ni idea, saj ni le idea, ker ni ideatum?

Če ni ideja, ni idea, saj ni ideatum, ker ni le idea?

Če ni idea, ni ideja, saj ni le idea, ker ni ideatum?

Če ni idea, ni ideja, saj ni ideatum, ker ni le idea?

Če ni idea, ni le idea, saj ni ideja, ker ni ideatum?

Če ni idea, ni le idea, saj ni ideatum, ker ni ideja?

Če ni idea, ni ideatum, saj ni ideja, ker ni idea?

Če ni idea, ni ideatum, saj ni idea, ker ni ideja?

Če ni le idea, ni ideja, saj ni ideatum, ker ni idea?

Če ni le idea, ni ideja, saj ni idea, ker ni ideatum?

Če ni le idea, ni ideatum, saj ni ideja, ker ni idea?

Če ni le idea, ni ideatum, saj ni idea, ker ni ideja?

Če ni le idea, ni idea, saj ni ideatum, ker ni ideja?

Če ni le idea, ni idea, saj ni ideja, ker ni ideatum?

Če ni ideatum, ni ideja, saj ni idea, ker ni le idea?

Če ni ideatum, ni ideja, saj ni le idea, ker ni idea?

Če ni ideatum, ni idea, saj ni ideja, ker ni le idea?

Če ni ideatum, ni idea, saj ni le idea, ker ni ideja?

Če ni ideatum, ni le idea, saj ni ideja, ker ni idea?

Če ni ideatum, ni le idea, saj ni idea, ker ni ideja?

Ideja je idea natanko tedaj, ko je ideja, saj je »ideja«, ker je le idea, saj je ideatum, ker je idea.

Idea je ideja točno takrat, ko je idea, saj je »idea«, ker je le idea, saj je ideatum, ker je idea.

Ideja »je« ideja, če je idea; idea »je« idea, če je ideja.

Ideja je »idea«, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea.

Idea je »ideja«, ker je le idea, saj je ideatum, ker je idea.

Ideja je ista kot idea, saj je idea enaka kot ideja?

Idea je ista kot ideja, ker je ideja enaka kot idea?

Ideja je »le idea, saj je ideatum, ker je idea« ?

Le idea, saj je ideatum, ker je idea, je ista kot le idea, saj je ideatum, ker je idea, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea, enaka kot le idea, ker je ideatum, saj je idea – ker je »idea« ?

Ideja biva ter eksistira, idea eksistira in biva?

Ideja biva kot idea, idea eksistira kot ideja?

Če ideja biva ter eksistira, je »ideja« ?

Če idea eksistira in biva, je »idea« ?

Ni ideja »idea« ?

Ni idea »ideja« ?

Ideja je »ideja«, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea, ker je idea natanko tedaj, ko je ideja?

Idea je »idea«, saj je le idea, ker je ideatum, saj je idea, ker je ideja točno takrat, ko je idea?

Če meja med idejo ter ideo ni prestopna, saj je prehodna (ni prehodna, ker je prestopna), je zunanja?

Onstran ideje ni nobene zunanje meje?

Tudi nobene onstrane meje ni zunaj idee ?

Da, zunaj ideje je idea, saj je onstran ideje zunanja meja?

Ista ideja je enaka, ker je idea, enaka idea je ista, saj je ideja?

Da, onstran idee je ideja, ker je zunaj idee onstrana meja?

Da, meje med idejo in ideo ter med ideo in idejo ni: meja ni prehodna, ker je prestopna (ni prestopna, saj je prehodna), ker je zunanja?

Če prestopim zunanjo mejo, stojim na mestu, saj potujem v neskončnost, ker nisem prestopil ‘meje’ ?

Je meja na hrbtu ‘meje’, ki nima nobenega hrbta?

Da, ‘meja’ je notranja, saj je na hrbtu zunanje meje?

Tudi ta nima hrbta?

Med eksistenco ter bivanjem in bivanjem ter eksistenco ni ne notranje ‘meje’ ne zunanje meje, le da je prva prehodna?

Druga je, ker ni prestopna?

Pot do resnice je sama resnica, ki nima ne začetka ne konca?

Od kod objektivna realnost?

Stojim ne meji, če eksistiram?

Bivam in potujem brez konca?

Pot brez konca nima začetka?

Če se nikjer ne začne, se nikjer ne konča?

Lahko eksistiram ter bivam in bivam, saj eksistiram, ter stojim na mestu, ker ne potujem?

V bivanju stojim, če »sem« ?

V eksistenci stojim, saj sem?

In vice versa?

Kako naj stojim, če potujem čez mejo (‘mejo’)?

Med bivanjem ter eksistenco ni ‘meje’ (ne meje), ker ne morem stati na mestu, če nisem na poti?

Od kod ‘Predmet’, če ni poti, saj nima konca?

Je Temelj ‘Predmet’, če se pot nikjer ne začne?

Se danes pot do resnice, ki je sama resnica, začne pri Temelju in konča s ‘Predmetom’ ?

Da, resnica nima ne začetka ne konca?

Kako se odločite?

Sam se odločim za avtonomnost.

Z drugo besedo:

. . . kdor hoče vas dočákat temne zore, neproste dni živet nočém enake,

ne branim mu, al jutra čákat more.

S seboj povabim druge vas junake,

vas, kterih rama se ukloníti noče . . .

. . . Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!

                                                                                         France Prešeren

Damjan Ograjenšek, filozof