Spomini na Prihodnost

Nismo bogati po tem, kar imamo, ampak po tem, brez česar smo lahko.                                                                                                                                                  Kant

Leta 1755 (predkritiško obdobje) izide:

‘Splošna naravna zgodovina in teorija neba ali esej o zgradbi ter mehaničnem izvoru vsega vesolja, obravnavanega v skladu z Newtonovimi načeli.’

Tu Kant trdi:

– da kozmosu vladajo zakoni fizike, ne pa naključje;

– da je te zakone ustvaril Bog;

– in da se lahko vesolje razvija harmonično brez vsake naknadne potrebe po božanski intervenciji.

S pomočjo Newtonove nebesne mehanike skuša torej razložiti nastanek nebesnih teles ter sistemov. Njegov poizkus velja za vse vesolje.

Neskončni prostor je sprva (v trenutku Božjega stvarjenja sveta) zapolnjen z materijo. Njene elementarne sestavine so premešane in razredčene; takšno stanje je predstavljalo kaos.

S postopno evolucijo nastane kozmos.

Materialni delci so obdarjeni s privlačno in odbojno silo, pri čemer deluje prva (po Newtonovem zakonu) v celem prostoru, druga pa, ko se delci približajo.

Sredi kaosa je središče najgostejše materije, kjer nastane z atrakcijo prvo centralno nebesno telo (ki ostane središčno sonce množice kasneje nastalih sonc). Od tega središča navzven je materija vse redkejša.

Po mnenju Kanta evolucijski proces vse bolj prodira v dele kaosa, realizirani kozmos pa je v vsakem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede.

Evolucija je v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, ne pa konca.

Nastala sonca in planetarni sistemi propadejo ter njihova urejena materija znova postane kaos, rodijo pa se nova sonca in novi planetarni sistemi. Bližje središču svetovne zgradbe je več propadlih ter ponovno nastalih svetov, bolj daleč od centra pa je vse več novih svetov, ki so šele nastali iz kaosa.

Kako iz kaosa nastane urejeni svet, pokaže Kant v genezi našega planetarnega sistema.

Da planetarni sistem nastane iz prvobitnega kaosa, z drugo besedo, da imajo vsa nebesna telesa našega planetarnega sistema skupno poreklo, sklepa na osnovi treh dejstev:

1. Vsi planeti in njihovi spremljevalci (v Kantovem času so poznali šest planetov ter deset lun) se gibljejo v isti smeri (planeti okoli sonca, sateliti okoli planetov): kot se okoli svoje osi vrti samo sonce.

2. Potovanje planetov okoli sonca je krožno.

3. Evolucije planetov ležijo v isti ravnini, ki je podaljšek ravnine sončevega ekvatorja.

Ker za sedanjo razporeditev teles našega planetarnega sistema (prostori med planeti so prazni) ni mogoče najti nobenega drugega razloga, lahko obstoječe stanje pojasnimo le s predpostavko, da je bila materija včasih v razredčenem stanju. V prostoru (s to razredčeno materijo) je najprej nastalo gostejše središčno mesto, ki je s svojo privlačno silo delovalo na okoliške materialne delce. Oddaljeni drobci so trčili z bližnjimi, se zaradi repulzije odvrnili in začeli na koncu krožiti okoli središča v isti smeri. Nekateri so se spojili s centralnim mestom, drugi pa so ohranili svojo krožno pot. Tako je na eni strani nastalo središčno telo, ki se je vrtelo okoli osi (saj so pritegnjeni delci krožili naprej), na drugi pa so se delci zunaj centralnega telesa gibali po vzporednih krožnicah, katerih središča so bila na vrtilni osi telesa v središču. Na isti ravnini, ki je šla skozi središče vrtenja, so nato nastali planeti (podobno kot sonce) – krožili so okoli sonca v smeri njegovega vrtenja – okoli večjih planetov pa sateliti. Iz še bolj oddaljenih delcev zunaj območja planetov pa so nastali kometi s svojimi ekscentričnimi potmi.

Kot so nastali planetarni, nastanejo tudi višji nebesni sistemi. Po mnenju Kanta sodijo vse vidne zvezde stalnice (ki so po njegovem prepričanju sonca, obkrožena s planeti) v sistem mlečne ceste (zvezde, ki leže zunaj ravnine mlečne ceste, ustrezajo kometom planetarnih sistemov), kjer obstaja centralno telo.

Nadalje predpostavlja, da so zunaj sistema mlečne ceste še mnogi drugi sistemi iste vrste (trdi celo, da so njene meglice daljne mlečne ceste), ter da tvorijo vsi ti sistemi nov sistem višjega reda, znova s središčnim telesom.

Tako gre vse do meje kozmosa, ki je nastal iz kaosa.

1. Bog torej ustvari svet: neskončni prostor, zapolnjen z materijo. Njene elementarne sestavine so premešane in razredčene; takšno stanje predstavlja kaos.

2. S postopno evolucijo nastaja nato kozmos.

3. Sredi kaosa je središče najgostejše materije. Tam nastane z atrakcijo prvo centralno nebesno telo. Od tega središča navzven se materija vedno bolj redči.

4. Evolucijski proces vse bolj prodira v dele kaosa: realizirani kozmos je v slehernem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede.

5. Evolucija je v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, konca pa ne.

Prostor, ki ga Bog ustvari, je svet. Ta je neskončen. Bog ustvari kaos, ki nima konca.

Bog, ki je popoln, ustvari neskončni kaos?

Da, če je cel?

Neskončni kaos ustvari Bog, ki je cel?

Da, če je popoln?

Popolni Bog, ki je cel, ustvari neskončni kaos, ki ga ustvari celi Bog, ki je popoln?

Bog, ki je popoln, ker je cel, ustvari neskončnost, saj ustvari kaos?

Bog, ki je cel, ker je popoln, ustvari kaos, saj ustvari neskončnost?

Bog je Bog, ker mu manjka celovitosti?

Kaj manjka Bogu, ki je popoln in cel?

Bog, ki je cel ter popoln?

Tudi Bogu, ki je cel in popoln, manjka Bog, ki je popoln ter cel?

Celovitosti Bogu ne manjka?

Ne, manjka mu Bog?

Tisti, ki je cel in popoln?

Oni, ki je popoln ter cel?

Bogu ničesar ne manjka, saj ni celovit?

Celovitemu Bogu manjka Bog, ki je cel in popoln, temu pa Bog, ki je popoln ter cel, ker je celovit?

Celoviti Bog je Bog?

Bog je celoviti Bog?

Celoviti Bog je Bog, ki je popoln in cel?

Bog je celoviti Bog, ki je cel ter popoln?

Bog je celovit, saj mu ničesar ne manjka, razen Boga?

Je popoln in cel ter cel in popoln?

Bog je celovit: ni si dostopen, ker mu ne manjka ničesar?

Si je dostopen?

Da, ni celovit?

Bogu ničesar ne manjka:

– Ne manjka mu Bog, ki ni dostopen, če je Bog celovit?

– Če je dostopen, mu ne manjka neceloviti Bog?

Je Bog Bog, saj ni Bog?

Bog ni Bog, ker je Bog?

Bog »je« Bog, saj ni?

Bog »ni« Bog, ker je?

Je Bog »Bog«, saj je Bog?

»Da« ?

Ni »Bog«, marveč »Bog« ?

Ne?

Bog je »Bog«, ker je »Bog« ?

Bog ni »Bog«, saj ni »Bog« ?

Da, Bog je Bog?

Ne, Bog je Bog?

Bog »je« Bog, če ni Bog?

Bog je Bog, če je »Bog« ?

Če ni Bog, »je« ?

Če »ni« Bog, je?

Mu kaj manjka?

»Ne« ?

Kaj mu »manjka« ?

Ničesar?

Eksistira, ker biva, biva, saj eksistira?

Matematiko ustvari Bog, ker je 1 + 1 = 2 ?

Tisti, ki je popoln ter cel, ali oni, ki je cel in popoln?

Kaj manjka matematiki, ki je popolna ter cela, saj je stoodstotna?

Da je cela in popolna?

Tudi tej ničesar ne manjka, ker ni celovita?

2 + 3 = 5 ?

Da, logika stoji: sem se zmotil tako, da nimam prav?

Ni ga Boga, razen Boga?

Papež je njegov prerok, saj ni zmotljiv?

Tako se je zmotil, da ima vedno prav?

Ni ateist, ki se nikoli ne zmoti, ker verjame v absurd?

V Boga ne verjame, saj ga ima?

Ima ga tudi kristjan?

Ne verjame ateistu?

Črtomir je religiozen?

‘Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi

že dolgo bije za kršansko vero,

z Avreljam Droh se več mu v bran ne stavi;

končano njino je in marsiktero

življenje, kri po Kranji, Koratani

prelita napolnila bi jezéro.

Gnijó po polji v bojih pokončani

trum srčni vajvodi, in njih vojšaki,

sam Črtomír se z majhnim tropam brani.

Bojuje se narmlajši med junaki

za vero staršov, lepo bognjo Živo,

za črte, za bogove nad oblaki.

On z njimi, ki še tŕdjo vero krivo,

beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino,

v trdnjavo zidano na skalo sivo.

Še dan današnji vidiš razvalino,

ki Ajdovski se gradec imenuje,

v nji gledaš Črtomírovo lastnino.’

Kriv moritve je velike (kri po Kranji, Korotani prelita napolnila bi jezero)?

Tudi Valjhun, sin Kajtimara, ni zmotljiv?

‘Ko zor zasije na mrličov trope, ležé, k’ ob ajde žetvi, al pšenice po njivah tam ležé snopovja kope.

Leži kristjanov več od polovice, med njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastonj tam iše mlado lice . . . ‘ ?

Spominjam se Prihodnosti?

Pišem ji iz daljne Prihodnosti?

Marksist (socialni »filozof«) prejme pismo danes, ker je zaprt v bunkerju?

Ne more iz kavarne, saj mu ne zvoni, ker je svoboden?

Je religiozen, saj »je« kristjan: ki »ni« mučenik?

Tudi ateist je obsojen na svobodo: smeji se eksistenci?

Ta je bivanje, ker umre vedno drugi?

Kristjan umre vselej jutri, saj verjame v Boga?

Tudi ateist ve, da bo umrl, ker tega ne verjame?

Danes je jutri, jutri pa danes, saj na pimer »socialni« marksist ter kristjan nikoli ne umreta?

Eden je mučenik, drugi »ni« naš?

Tudi mučenik »je« naš, saj je tako obsojen?

Logika stoji, ker je Cerkev v bunkerju?

Tam je Partija, saj je današnji »socialni filozof« »kristjan« ?

Zakaj torej pišem v sedanjost iz daljne Prihodnosti?

Da bodo v Prihodnosti razumeli Boga?

‘Predmet’ ?

Ta je Temelj?

Bistveno je razumeti?

Ve lahko vsak norec?1

‘Predmeta’ »…nimam…« , ker sem optimist?

Verjamem v Temelj, saj »…imam…« Prihodnost?

Eksistenca je tragična, ker nisem mučenik?

Tako sem se zmotil, da imam prav: ne verjamem v Boga, niti ne verjamem v absurd ateista, saj sem veren?

Verjamem v smrt, ker zanjo ne vem?

Nisem religiozen?

Ne smem v Cerkev, saj sem svoboden?

Mi zvoni?

Nisem obsojen na svobodo, ker nisem religiozen?

Boga nimam, saj vanj ne verjamem?

Sem se zmotil v matematiki?

Ne smem na otok, kjer nikomur ne zvoni, ker je 4 x 5 = 20 ?

Šale so smešne, saj so resnične?

Nikoli se ne smejem bivanju (ki je eksistenca), vselej mučeniku?

Ta je tragičen, ker eksistira, saj mu nikoli ne zvoni?

Tako je obsojen: smeji se vedno drugemu?

Drugi je umrl danes, ker je tak kot mučenik, ki nikoli ne umre, saj umre jutri?

Čestitam.

Sam sem veren: ne morem verjeti v absurd, zato se smejem?

Včerajšnji marksist je danes ob dvanajstih postal socialni »filozof« (»socialni« filozof)?

Ni plankar?

Je, ker piha veter od prvega plota?

Verjame v metonimijo, saj ni veren?

Kje ima resnico?

Na prvih plankah, ker je religiozen?

Potujem na konec neskončnosti, saj sem se zapletel v Temelj (‘Predmet’)?

Pravljica je resnična, ker nisem mučenik.

Realizirani kozmos je v slehernem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede?

Evolucija je v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, konca pa ne?

Neskončni prostor je torej zapolnjen z materijo?

Sredi kaosa je središče najgostejše materije?

Tam nastane z atrakcijo prvo centralno nebesno telo?

Od tega središča navzven se materija vedno bolj redči?

Hitri Ahil torej nikoli ne ujame počasne želve, če ima ta najmanjšo prednost?

Danes pridemo do konca z limito, saj nikoli ne pridemo do limite?

Če je realizirani kozmos v slehernem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede, ki nikoli ne pride do konca, je evolucija v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, ne pa konca?

Do začetka torej pridem po znanem Zenonovem paradoksu (dirkališče), danes pa z limito?

Da, pot do resnice je resnica sama, ki nima ne začetka ne konca.

Marksist se odloči znanstveno, ker se ima za socialnega filozofa (če piha veter iz prave smeri)?

Znanstvenik kot tak »ima« predmet, saj ni človek: samo religiozni človek (»…nima…« ‘predmeta’) je lahko znanstvenik?

Znanstvenik ni filozof, filozof ni znanstvenik.

Zakaj socialni »filozof« ne more razumeti ‘Predmeta’ ?

Z njim se ukvarja filozof, ki mu gre za vprašanje življenja in smrti.

Je humanist: ne gre mu za ljudi, ampak za Človeka.

Za kaj gre »filozofu«, ki ni filozof?

Za ‘predmet’, ker ni znanstvenik.

Za kaj gre marksistu, ki ni ne znanstvenik ne »filozof« ?

Je Hitler nazadnje vodil vojno iz bunkerja?

Najbolj se je bal, da bi ga razkazovali v panoptikumu (saj ni bil nikoli ničesar kriv)?

Maršal Žukov je imel priče, ki so videle, da je 31. aprila 1945 pobegnil s podmornico?

Rečeno drugače.

So tovariši v bunkerju v Cerkvi, ker so obsojeni na svobodo?

Cerkveni ne morejo iz restavracije, saj so svobodni?

Ni to eno te isto?

(Enako ter isto, isto in enako?)

Drobtinica s Poti.

1 Temelj je isti in enak, ‘Predmet’ pa enak ter isti?

‘Predmet’ je isti in enak, Temelj pa enak ter isti?

Paradoks je torej tale.

Temelj je isti in enak, ker je isti, saj ni enak, ker je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je enak ter isti, saj je enak, ker ni isti, saj je Temelj?

‘Predmet’ je isti in enak, ker je isti, saj ni enak, ker je Temelj?

Temelj je enak ter isti, saj je enak, ker ni isti, saj je ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’ : je isti in enak, ker je isti, saj ni enak, ter je enak in isti, ker je enak, saj ni isti?

Je isti ter enak, ker ni enak, in je enak ter isti, saj ni isti, ker je isti, saj je enak?

Je isti in enak, ker ni enak, saj ni isti, marveč enak ter isti?

Je isti in enak, ker je enak ter isti, saj ni enak, niti isti?

Temelj je ‘Predmet’, ker je isti in enak ter enak in isti kot ‘Predmet’, saj ni enak, niti isti kot ‘Predmet’ ?

Temelj »je« ‘Predmet’, ker je enak ter isti in isti ter enak kot ‘Predmet’, saj eksistira in biva, ker ni isti, niti enak, saj niti eksistira, ne biva, ker je ‘Predmet’ ?

Temelj »je« ‘Predmet’, saj je ‘Predmet’ ?

Temelj ni ‘Predmet’, ker je, temveč »je« ‘Predmet’, saj »ni« ?

»Ni« Temelj, ker »je«, saj je ‘Temelj’, ker ni?

Da, je ‘Predmet’.

‘Predmet’ je, saj »ni«, ker »je« ?

Tudi ‘Predmet’ »ni«, saj »je«, ker »ni« ?

‘Predmet’ je, saj »je«, ker »ni« ?

Tudi ‘Predmet’ »je«, saj »ni«, ker »je« ?

‘Predmet’ je, saj »ni«, ker »je«, saj »je«, ker »ni« ?

‘Predmet’ »je«, saj »ni«, ker »je«, saj »ni«, ker »je«, saj »ni« ?

Je Temelj ‘Predmet’ ?

Da, je ‘ ‘Predmet’ ‘ .

Je Temelj ‘Predmet’, ker je ‘ ‘Predmet’ ‘ ?

Ne, Temelj je ‘Predmet’, saj je Temelj.

Temelj ni ‘Predmet’, ker »je«, Temelj je ‘Predmet’, saj ni?

Temeljna ni, ker ni ‘Predmeta’, ‘Predmet’ pa »je«, saj »ni« Temelja?

Ni ‘Predmeta’, če ni Temelja: ‘Predmet’ ni Temelj, ker Temelj »ni« ‘Predmet’ ; Temelj ni ‘Predmet’, saj ‘Predmet’ ni ‘ ‘Predmet’ ‘ ?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj?

‘Meje’ med njima ni, ker je prestopna?

‘Predmeta’ ni, saj ga ni: na drugi strani je Temelj, ki ne biva ne eksistira (ne eksistira, ker ne biva)?

Na drugi strani je Temelj, saj Temelj nima druge strani?

Da, ‘Predmet’, ki ne ne eksistira, ker ne biva ne ne biva (ne ne biva, saj ne eksistira ne ne eksistira): ne obstaja ne ne obstaja?

Tudi ‘Predmet’ nima druge strani?

Da, tam je Temelj – njegova bit je ‘nič, ki nima biti’ ?

Tam ni ‘Predmeta’ ?

Ta je Temelj, ki ni isti kot ‘Predmet’ ?

Ta je Temelj, ker je isti kot Temelj, ni pa enak?

Ni ‘tam’ Temelja?

Da, tam je ‘Predmet’ ?

                                                 Damjan Ograjenšek, filozof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja