Smrti ne postavim na konec, marveč na stran?

Začudenje je čustvo filozofa in filozofija se začne z začudenjem.

                                                                                                                             Platon

Lahko se strinjam, da »so« moji možgani ‘možgani v kadi’, ker eksistiram in bivam tako, da je med bivanjem ter eksistenco ‘meja’ ?

Moja indukcija je v prihodnosti zato stabilna in ne nasprotuje logičnim ali vzročnim zakonom?

Od tod moja prihodnost?

Opravka imam s čistimi možnostmi, ki niso absurdne, ampak paradoksalne – saj so resnične?

»…Imam…« torej Prihodnost?

Metafizikova prihodnost ostane prihodnost?

Nima Prihodnosti, »…ima…« namreč Bodočnost?

Se Putnam ne moti?

Ne?

Ima prav dr. Ule?

Da?

Oba imata prav, ker to verjameta?

Kako naj možgani v kadi vedo, da so možgani v kadi?

Tega ne morejo vedeti?

Kako naj vedo, da to niso?

Tudi tega ne morejo vedeti?

Putnam to ve, saj verjame, da možgani niso le možgani v kadi?

To ve tudi dr. Ule, ker verjame, da ne moremo verjeti Putnamu?

Sprejmem Putnamovo tiho predpostavko?

Da njegovi možgani niso možgani v kadi?

Zunanji svet obstaja: Putnamove misli so resnične, saj se nanašajo na predmete onstran njegove zavesti?

Misli dejansko in spozna, da njegovi možgani niso le ‘možgani v kadi’ ?

Ti tega ne morejo?

Možgani lahko kvečjemu »v sebi« miselno govorijo, da so možgani v kadi, ker se njihove misli ter besede ne nanašajo na ničesar zunaj njih?

Putnam to dejansko spozna?

Kako to ve?

So njegovi možgani v resnici ‘možgani v kadi’ ?

Če da, so njihove misli resnične: onstran njih ni ničesar?

Zakaj ne predpostavi tega?

Če trdi, da njegovi možgani niso ‘možgani v kadi’, lahko trdi tudi nasprotno?

Če obstaja zunanji svet, njegovi možgani niso v kadi?

Če so v kadi, sveta ni na drugi strani?

Ni njegovega sveta?

V prvem primeru je zunaj, v drugem pa je notranji?

Možgani z onstranim svetom niso v kadi, možgani z notranjim nimajo zunanjega sveta?

Trditvi sta enaki in isti, saj sta isti ter enaki?

Obe sta resnični, ker sta isti?

Obe sta enaki, saj sta resnični?

Mogoče je, da je kdo le ‘možgani v kadi’, hkrati pa o tem še v resnici razmišlja?

Ni mogoče, da bi kdo o tem le v resnici razmišljal, obenem pa bi ne bil ‘možgani v kadi’ ?

Če je kdo le ‘možgani v kadi’, razmišlja o tem po resnici?

Če misli po resnici, nima možganov v kadi?

Njegova misel je “resnična” ?

Njegovi možgani so v kadi, ker niso?

Misli po resnici, saj njegovih možganov ni v kadi, ker so v kadi?

Njegovi možgani so enaki: so ‘možgani v kadi’ ?

Njegovi ‘možgani v kadi’ so isti: so njegovi možgani?

Njegovi možgani niso možgani, marveč ‘možgani’ ?

Njegovi ‘možgani’ niso ‘možgani’, temveč možgani?

Misel je torej resnična, saj ni resnična; ni resnična, ker je resnična?

Je resnična, saj nima sveta na drugi strani?

Njen svet je le notranji, ker misel ni resnična?

Nima zunanjega sveta?

Da, saj ima možgane?

Nima notranjega sveta?

Ne, ima ‘možgane’ ?

‘Možgani’ imajo možgane: zato imajo svet onstran?

Ta je notranji, ker imajo možgani ‘možgane’ ?

Je notranji svet isti kot zunanji, saj so ‘možgani’ enaki kot možgani?

Svet onstran je enak kot notranji?

So možgani isti kot ‘možgani’ ?

Če ima kdo ‘možgane v kadi’, nima sveta znanstvenika, ki ga v tem vara od zunaj?

Če nima ‘možganov v kadi’, ima onstrani svet?

V tem ga nihče ne vara?

Ima zunanji svet, v tem se vara od znotraj?

Ne vara se od znotraj, ker nima sveta na drugi strani?

Nima le onstranega sveta?

Ima tudi notranjega?

Ima tudi zunanjega, saj nima le notranjega?

Oba sta resnična?

Na drugi strani je resničen, ker ni enak?

Notranji je resničen, saj ni isti?

Je enak, ker onstrani ni enak, marveč isti?

Ta je isti, saj notranji ni isti?

Ni enak?

Zunanji svet »je« notranji, ki »ni« onstran?

Notranji svet »je« zunanji, ki »ni« notranji?

Onstrani svet »ni« notranji, ki »je« zunanji?

Notranji svet »ni« onstrani, ki »je« notranji?

Enačba je resnična?

Na mestu enačaja je ‘meja, ki nima zunanjega roba’ ?

‘Meja’ je prestopna?

Putnam trdi le eno stran?

Prehaja čez mejo, ki poveže obe strani z delitvijo in ju loči s povezavo?

Meja ni prehodna?

Pisec ne pozna ‘meje’, zato je njegova enačba resnična?

Sprejmem tiho predpostavko dr. Uleta?

Ta ne verjame Putnamu ter ne ve, ali so naši možgani v kadi?

Kaj torej verjame?

Nekaj mora?

Če ne verjame Putnamu, mora predpostaviti nekaj drugega?

Če ne ve, da so naši možgani v kadi, kaj ve?

Kar verjame?

Kaj verjame?

Kar predpostavi?

Kaj pa predpostavi?

Če ničesar ne predpostavi, nima prihodnosti?

Takrat ga ni?

Predpostavi, da se v prihodnosti dotakne resnice?

Dotakne se je potencialno?

Kar je dovolj, če je resnica aktualno?

Tako tudi je, le da »ni« vidna, ker je predaleč?

Zakaj ne morem verjeti ne Putnamu ne dr. Uletu?

Verjamem in vem, da »…imata…« ‘predmet’, ne pa ‘Predmeta’ ?

Zadnjega ni v bivanju, ne v eksistenci?

Temelj je ‘predmet’ ?

Temelj »je« ‘Predmet’, ta pa »ni« Temelj?

‘Utemeljen’ »sem« ?

Verjamem (to vem), da »…imam…« ‘Predmet’, »…ne…« pa Temelja (‘Predmeta’ »…nimam…« , »…imam…« pa Temelj), saj ‘predmet’ »ni« temelj?

»…Je…« temelj, ker »ni« ‘Predmet’ ?

Putnam ne ve za ‘Predmet’, saj verjame v ‘predmet’ ?

Če bi zvedel za ‘Predmet’, tega ne bi verjel?

Tudi dr. Ule »…ima…« ‘predmet’ ?

Ne strinja se s Putnamovo predpostavko?

Morda bi verjel v Temelj?

Nima ‘Predmeta’ ?

Prispe metafizika do ‘predmeta’ kratko ter malo tako, da se mu bliža v neskončnost – kar je absurd?

Tako, da do njega enostavno ne pride – kar je tudi absurd?

V obeh primerih ga predpostavi?

»Vidi« ga, ker je predaleč?

Prvič tako, da ve, da prispe do njega, saj to verjame?

Drugič tako, da ve (in to verjame), da do njega ne pride?

Kratko malo ne prispem do ‘Predmeta’ ?

Se mu danes v neskončnost bližam tako, da do njega nikoli ne pridem?

Kratko ter malo prispem do njega, ker danes nimam ‘premeta’ ?

Sem, kar »nisem«, in nisem, kar »sem«, saj »…imam…« Prihodnost?

‘Tja’ pridem po sledi, ki ne vodi nikamor kot pot, ki ne ve, kam gre?

Je to paradoks?

‘Predmeta’ »»ne vidim«« , ker je predaleč?

Tako daleč, da ga v eksistenci, ne v bivanju, ni?

Je?

Da?

Tiha predpostavka?

Ne zame, saj »sem« (sem ‘utemeljen’)?

Metafizik je utemeljen tako, da zgornje predpostavke nima?

»…Ima…« pa ‘predmet’ ?

Do njega prispe, ker nikoli ne pride?

Do njega nikoli ne prispe, saj pride?

V obeh primerih »…ima…« prihodnost, ki je v Bodočnosti?

Od tod njegova preteklost?

Sam ‘Predmeta’ torej »…nimam…« , ker zaznavam njegovo gravitacijo?

Tudi metafizik zaznava njegovo gravitacijo, saj  »…ima…« ‘predmet’ ?

Kako naj kratko ter malo prispe do njega, ker pride, saj se mu bliža v neskončnost?

Kako naj se razum dotakne resnice, ker se neskončnost nikjer ne konča?

Do ‘predmeta’ prispe tako, da do njega ne pride?

Tako, da v obeh primerih prestopi mejo med bivanjem in eksistenco?

Meja ni prehodna, saj je zunanja, ker je ni (biva ter eksistira)?

Ne prestopim je, saj nisem religiozen?

Preidem (potencialno) notranjo mejo?

Ta je (ne eksistira, ker ne biva) in je prestopna (‘Predmeta’ »…nimam…« , saj sem ‘utemeljen’ (»sem«))?

Preide metafizik neprestopno?

Ve za ‘predmet’ (ta biva ter eksistira predaleč), ker verjame v absurd?

Do njega kratko in malo prispe, saj do njega nikoli ne pride?

Nikoli ne prispe do njega, ker do njega pride?

Ne zaveda se absurda, da je ‘predmet’ pomanjkljiv?

Tako je utemeljen, saj ‘predmetu’ nikoli ničesar ne manjka?

Se zaveda absurda, da vselej nekaj manjka temelju?

Tako je ‘opredmeten’ (temelju ne manjka ničesar)?

Biva, ker ne eksistira?

Tako »biva« ?

Ne »biva«, marveč »eksistira«, saj ne biva?

Ne »eksistira«, ker »biva«, saj ne eksistira?

Eksistira, ker ne biva, marveč »eksistira« ?

Ve za absurd?

Potuje v neskončnost?

Prehaja mejo, ki ni prestopna?

Kaj predpostavi?

‘predmet’ ?

Tako je utemeljen?

V ‘Predmet’ ne verjame?

Je njegova tiha predpostavka, da je meja (ki ni prehodna) prestopna (tiha predpostavka prehodne meje, ki absolutno ni prestopna)?

Zaveda se, da je meja absolutna, ne ve pa, da ni prehodna?

Ve, da je prestopna, ne zaveda pa se, da je absolutna meja?

Zaveda se zavestno ter nezavedno ve?

Ve zavestno in se zaveda nezavedno?

Nenehno prehaja mejo (ki je absolutno neprestopna) ter potuje v neskončnost?

Vleče ga gravitacija ‘predmeta’ ?

Tiho predpostavi absolutno in potuje v neskončno, saj ‘predmet’ kratko ter malo »…ima…« ?

Putnam ne verjame, da so njegovi možgani v kadi, dr. Ule pa ne verjame, tihi predpostavki prvega?

V njuni zavesti biva gravitacija?

‘predmet’ eksistira na drugi strani?

In vice versa ?

Metafizik torej prispe do ‘predmeta’ (ki »biva« ter »eksistira«), ker se njegov razum resnice dotakne asimptotično, saj nikoli ne pride na konec neskončnosti?

Meja med eksistenco in bivanjem, (ki kot zunanja ni prestopna (kot takšna je absolutna)), je zanj prestopna, ker nima nobene zunanje meje – potuje na konec neskončnosti ter nikoli ne pride do konca, saj ne verjame v ‘Predmet’ (in to ve)?

Ve, da je zunaj zavesti objektivna realnost ter to verjame?

Če to ve in verjame, lahko trdi, da se zaveda ter ve za tisto, česar ni v njegovi zavesti?

To je njegov argument: argumentirano trdi, da je nekaj onstran njegove zavesti in da je tisto objektivna realnost?

Verjame karkoli, ker to trdi?

Največji metafizik je zdrava pamet?

Nobenih argumentov nima razen svojih trditev: vem, da bom umrl, saj tega ne verjamem?

Putnam predpostavi, da ni ničesar zunaj njegove zavesti?

Od tod trdi, da njegovi možgani niso v kadi?

To le zato, kot mu očita dr. Ule, ker tiho predpostavi, da je nekaj na drugi strani zavesti?

Po mnenju dr. Uleta za to nima dokaza?

Res ne, saj potuje v neskončnost?

Toda kam potuje dr. Ule?

Kaj trdi?

Da je za prihodnost dovolj relativna gotovost?

Potuje v regressusu ad infinitum ?

Kaj je na koncu?

Objektivna realnost?

Je ta onstran zavesti?

Dr. Ule tega ne ve, ker tako verjame?

Je znotraj zavesti?

Verjame, saj tega ne ve?

Kaj verjame?

Če ne ve ter tega ne verjame, mora verjeti kaj drugega?

Če ne ve, da je objektivna realnost zunaj ali znotraj zavesti in to verjame, kaj ve?

Kar verjame?

Ne more vedeti, če ne verjame?

Ne more verjeti, če ne ve?

Verjame, da ne ve?

Ve, da ne verjame?

Če ne verjame ničesar drugega, ne more vedeti, da ne verjame?

Če nič drugega ne ve, ne more verjeti, da ne ve?

Ne ve ničesar, če ne ve, da ne verjame?

Če nič ne ve, ničesar ne verjame?

Če nič ne verjame, ničesar ne ve?

Ne verjame, da se njegov razum dotakne resnice v neskončnosti?

To verjame, ker tega ne ve?

To ve, saj tega ne verjame?

Kaj raziskuje?

Predmet?

»…Ima…« torej ‘predmet’, ker se omeji od ‘Predmeta’ ?

Raziskuje celovitost ‘predmeta’ ?

Pred celovitostjo ‘Predmeta’ se ne zameji?

Celote ne raziskuje, marveč le del, saj ne verjame v ‘Predmet’ ter to ve, ker verjame in ve za ‘predmet’ ?

Ta je predmet njegove raziskave, saj njegova raziskava nima predmeta?

»…Ima…« pa ‘Predmet’, le da dr. Ule vanj ne verjame ter to ve?

Zato tudi »je« ?

Utemeljen je s ‘predmetom’, ker v ‘Predmet’ ne verjame in to ve?

Ničesar ne ve?

Ve za gravitacijo ‘predmeta’, saj njegova raziskava nima predmeta?

Nič ne verjame?

Raziskuje predmet, ker verjame v težnost ‘predmeta’ ?

Ta  ima gravitacijo?

Da, saj raziskovalec raziskuje predmet?

Ta težo tudi ima, ker je predmet raziskave dr. Uleta ‘predmet’ ?

Je ‘predmet’ raziskave predmet?

Predmet ni ‘predmet’ raziskave?

Kaj torej raziskava raziskuje?

‘predmet’ ?

Da, predmet?

‘predmet’ predmeta je ‘predmet’ ?

Predmet ‘predmeta’ pa predmet ?

Ne raziskuje ‘predmeta’, saj ni predmeta, ker raziskuje raziskava predmet, saj ni ‘predmeta’ ?

Ker »»ne vidim«« ‘Predmeta’, ki ne ne eksistira?

Temelj, ki ne ne biva, je ‘Predmet’ ?

»Je« tudi dr. Ule, ki v ‘Predmet’ ne verjame, saj to ve?

To pa tako, da »…ima…« ‘predmet’, ker je predmet njegove raziskave predmet?

Raziskuje torej predmet, saj »…nima…« ‘predmeta’ ?

Tako je utemeljen, ker mu manjka ‘Predmet’ ?

Ni obsojen na svobodo, saj mu ničesar ne manjka?

Bo prišel do predmeta?

Ne, ker raziskuje ‘predmet’ ?

Do ‘predmeta’ ?

Zahteva nemogoče: Prihodnost brez večnosti?

Obsojen je na Bodočnost?

To ve?

Tega ne more vedeti, saj je svoboden?

‘Utemeljen’ sem, ker mi ne manjka temelj, ‘Predmeta’ namreč »…nimam…« ?

Izvira od tod svoboda dr. Uleta, saj je svoboden v preteklosti?

Svoboden je ter spontan, ker vedno prispe na konec?

Ima torej Bodočnost, saj je prav vse, kar stori?

Gravitacije ‘Predmeta’ ne zaznava in do njega nikoli ne pride, ker vanj ne verjame?

»…Ima…« torej ‘predmet’, ki je njegov temelj, saj ne verjame v Temelj?

Ne ve, da so njegovi možgani v kadi, ki jih njegov ‘predmet’ stimulira tako, da dr. Ule ne ve, da je prost?

Tako je obsojen, ker za to nima argumentacije?

Trdi, da je ‘Predmet’ iluzija, saj ga sploh ni?

Ni na drugi strani zavesti ničesar, mimo objektivne realnosti?

Ta je ‘Predmet’ ?

So moji možgani v kadi?

Tega ne vem, ker tako verjamem?

Tako sem ‘utemeljen’ ter sem ‘svoboden’, saj nisem tako obsojen?

To verjamem, ker to vem?

To le trdim?

Imam za to argument?

»…Imam…« ‘Predmet’, ki ga »…nimam…« ?

In vice versa ?

Bivam ter eksistiram?

Nikoli ne prestopim zunanje meje (med bivanjem in eksistenco)?

Potencialno to mejo preidem notranje, saj je prestopna, ker je relativna?

Ni je, saj ne eksistira?

»Za« njo je meja, ki ne ne biva, za »to« pa sta Temelj ter ‘Predmet’ ?

»Za« tem je meja, ki ne ne eksistira?

Nima ne robov ne bregov?

Na njih sta ‘Predmet’ in Temelj?

Sta zadnja člena zavesti, kjer ju »»ne vidim«« , ker sta na drugi strani meje?

Do njiju prispem, sicer ne eksistiram ne bivam?

Prišel sem v preteklosti, saj sem smrten?

Preteklost mi prihaja iz Prihodnosti, ker sem večen?

Tam sem potencialno že bil, saj »…nimam…« Prihodnosti?

Tudi ‘Predmeta’ »ne«, ki ga »…imam…« ?

‘Predmet’ »ni« Temelj, ker »…nimam…« Temelja?

Zavest dr. Uleta torej ni Pravljica, ki je resnična?

Je samo pravljica, saj ni resnična?

Da se bliža koncu neskončnosti ne verjame, ker nima začetka?

Tedaj mora verjeti Humu?

Ne verjame mu, pa tudi ne Putnamu?

Predpostavi splošno relativno zanesljivost svojih domnev, saj verjame v ‘predmet’ ?

Tako trdi?

Ne more izključiti možnosti, da so njegovi možgani v kadi?

Verjame, kar trdi?

To ve, ker zanika Putnama?

Sam zanikam Putnama, pa tudi dr. Uleta, saj ničesar ne vem?

To verjamem, ker to vem?

Kar verjamem?

Verjamem v ‘Predmet’ ter zanj vem?

To trdim?

Da, saj tega ne vem?

Tako verjamem?

Kot realist zahtevam nemogoče: ‘Predmet’, ki ga ni, ker ga ni?

Od kod argument?

Z druge strani ‘meje, ki nima druge strani’ ?

Ta ‘meja’ je?

Da, saj je ni?

Ni je, ker je?

Od tod bivam in eksistiram ter »sem« in zaznavam gravitacijo?

Zunaj moje zavesti ničesar ni?

Na njenem robu/bregu sta ‘Predmet’ ter Temelj?

Njen zadnji člen?

Onstran ‘meje’ ?

                                                                         Damjan Ograjenšek, filozof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja