Osmi (beli) dan v črnem tednu?

Za tiste v prihodnosti prihodnosti sedanjosti,

ki se jih mogoče tiče, ker se jih morda spominjam.

Humanist

Pleonazem pove, kar reče in pravi, ker reče, kar pove ter pravi, saj pravi, kar reče in pove?

Kaj pleonazem pove, če pravi ter reče, da pove in pravi, ker tega ne reče, saj pravi, ker tega ne reče ter pove?

Kaj pravi, če tega ne pove, niti ne reče?

Kaj reče, če tega ne pove, ampak pravi?

Če tega ne pove in pravi, saj pravi, ker ne reče, niti pove, kaj pove?

Pove, da pravi, saj ne reče, tega pa ne pove?

Reče, da pove, ker ne pravi, saj to pravi, ker pove, ne pa reče?

Pravi, da pove, saj ne reče, ker to reče, saj pove, ne pa pravi?

Pove, da reče, ker ne pravi, temveč tega ne pove?

Pravi, da ne pove, saj reče, ker tega ne reče?

Ne pove pa, saj pravi; ne reče pa, da pove, ker pravi?

Tega ne pravi, saj ne pove, marveč reče?

Kaj pravi, če to pove, ne pa reče, to pa pove?

Če pove, kar pove ter ne reče?

Kaj pravi?

Kaj pove, če to pravi, reče pa ne, ker to pravi?

Kaj pa pove, če pravi, kar pravi, ampak ne reče?

Kaj torej reče, če tega ne reče, pove pa, saj ne pove?

Ker reče, saj pravi, da ne reče, ker to pove; ne pove pa, saj reče, da ne reče, ker pravi: saj pravi, temveč reče, da to pove, ne pa reče?

To marveč pravi, da pa tega ne pravi – ker reče, ampak pove?

Pravi enako, saj to reče in pove, ker pleonazma ne pravi?

Ne reče pa istega ter ne pove, saj tega ne pravi, ker pove isto?

To pravi, ne pa reče, ne pove pa pleonazma: pravi in reče enako, to pa pove?

Kaj torej reče, če pravi isto (ter to pove), reče pa pleonazem, saj ne pravi enakega: to reče in pa pove, pleonazma pa ne pravi?

Kaj torej pravi?

Reče enako ter isto, ker to pravi, pove pa, saj reče enako?

Tega pa ne pove, temveč pravi in reče, ker to pravi ter pove in ne reče, tega pa ne reče, to marveč pove ter pravi?

Pove torej, da pravi, saj ne reče, tega pa ne pove, ker pove isto, ne pa enakega, saj pravi enako, isto pa ne, ker to reče, pove pa in pravi?

Reče (ne pa pravi), ampak pove, saj tega ne reče, temveč pove?

Pove (to pa reče), ker tega ne pravi, pravi enako, ne pa enakega ter istega in istega, saj pove ter reče, pravi pa ne?

Reče pleonazem, ker tega ne pravi, pove pa enako in enako, ne pa istega kot enakega?

Pove pleonazem, saj tega ne reče, ker pravi isto ter isto in enako ter enako, pravi pa enako in isto, saj ne pove pleonazma, ker reče enako kot isto?

Reče isto ter isto, kar pravi, saj reče (pove pa enako in isto)?

Pove enako, isto pa ne, ker reče ter pravi (ne pove pa enakega in istega)?

Vidi, ker ve?

Ve, saj vidi?

Vidi resnični svet, ve pa, da je realen, ker ve za realni svet, saj vidi, da je resničen?

Ve za resnični svet, ker vidi, da ni resničen, saj vidi realni svet, ker tega ne vidi?

Ve ali vidi?

Vidi, saj ne ve?

Vidi ali ve?

Ve, ker ne vidi?

Vidi, saj ne vidi, ne ve pa, ker ve?

Ne vidi, saj vidi, ker ve, saj ne ve?

Vidi ali ne, ker ve?

Ne vidi ali vidi, saj ne ve?

Ne ve ali ve, ker vidi?

Ve ali ne ve, ne pa vidi?

Kaj ve?

Kar vidi, saj tega ne ve?

Tudi vidi?

Ne ve pa, kaj vidi?

Pleonazem?

Ta ni enak, ker je isti, saj je enak in enak?

Isti je, ker je isti, saj je enak, ker je isti?

Pri Descartesu objektivna realnost ni realnost stvari iz zunanjega sveta?

Ni realnost ideje kot nečesa predstav(lje)nega ?

Tudi pri Karteziju (ta je Descartes) objektivnost objektivne realnosti ni objektivnost dejanskosti, ampak je objektivnost intencionalnega objekta, predmeta kot objekta znotraj korelacije cogito-cogitatum (po Husserlu noesis-noema)?

Znotraj omenjene korelacije je intencionalni predmet (kot objekt) bistvo kot kajstvo?

Subjekt (cogito, noesis), ki je mišljenje (cogitatum, noema)?

Kot bistvo je subjekt čisti predmet, čista misel?

Pove jo definicija kot kajstvo, kot mišljenje?

Mišljeno bistvo ali kajstvo stvari kot vsebina ideje ali pojma, ki s spoznavnega stališča »biva« le v svoji permanentni možnosti kot realnost kot objektivnost objektivne realnosti, je torejobjektivnost kot realnost kot čista objektnost, pred-stavnost ?

Je bistvo ideje, ki ga definicija pojma pove kot kajstvo?

Je bistvo pojma, ki ga definicija ideje izreče kot kajstvo?

Bistvo ideje je nedefinirano kajstvo pojma, bistvo pojma pa ni definirano kajstvo ideje?

Bistvo ideje je kot definicija pojma isto kot kajstvo ideje, ker je bistvo pojma kot definicija ideje enako kot kajstvo pojma (ter vice versa)?

Kot definicija pojma je bistvo ideje isto kot njeno kajstvo, kot definicija ideje pa je bistvo pojma njegovemu kajstvu enako (in enako ter isto)?

Je definicija pojma ista kot definicija ideje, ki je enaka kot definicija pojma?

Prva je bistvo ideje kot kajstvo, druga kot kajstvo ni bistvo pojma?

Pri prvi je bistvo isto kot kajstvo, pri drugi je enako, saj je pojem isti kot ideja, ta pa ni enaka kot pojem?

Vem za idejo po njenem bistvu, ne pa za kajstvo pojma, ker vem za idejo po njenem kajstvu, ne vem pa za bistvo pojma?

Vem za pojem po njegovem kajstvu, ne vem pa za bistvo ideje, saj vem za pojem po njegovem bistvu, ne pa za kajstvo ideje?

Je bistvo isto kot kajstvo, ideja pa ni enaka kot pojem, ker je kajstvo enako kot bistvo, pojem pa je isti kot ideja (in vice versa)?

Pojem je bistvu enak, saj je ideja, ta pa je pojem, ker je ista kot kajstvo?

Pojem je enak ter isti, saj je ideja, ideja je ista in enaka, ker je pojem – bistvo je enako ter isto, kajstvo pa je isto in enako (ter vice versa)?

Vem za bistvo, saj vem za isto, ne pa za enako?

Če vem za kajstvo, vem za enako, ne vem pa za bistvo?

Vem za isto in za enako?

Za kaj torej vem?

Za pojem, ki je enak ter isti, ker ne vem za idejo; in vem za idejo, ki je ista ter enaka, saj ne vem za pojem (in vice versa)?

Za kaj vem, če vem za enako ter isto?

Za idejo, ki je ista in enaka, ker ne vem za pojem; ter za pojem, ki je enak in isti, saj ne vem za idejo (ter vice versa)?

Lahko vem za bistvo, ne pa za kajstvo?

Vem za kajstvo, ne pa za bistvo?

Ne v realnem izkustvu, kjer je pojem isti in enak, ker je ideja; ne v resnični izkušnji, kjer je ideja ista kot bistvo, pojem pa je enak kot kajstvo?

Če je izkustvo isto ter enako, saj je izkušnja, ta pa je in ni izkušnja, ker je izkustvo?

Danes človek ni dejanski, ker Descartesa ne »razume« ?

Je pa stvaren, saj »razume« Kartezija?

Verjame, ker je absurdno, saj ne verjame, da umre, ker to ve?

Kaj ve?

Kar ve Descartes, ki je Kartezij – tega pa ne verjame?

Verjame Karteziju, ne pa Descartesu?

Ne verjame Karteziju, saj verjame Descartesu, ker ve, kar Kartezij, Descartesu pa ne verjame?

Kaj torej ve?

Kar Kartezij, ki je Descartes?

Toda tega ne ve, saj verjame Karteziju, ki ni Kartezij, ne pa Descartesu, ki ni Kartezij, ker ve, kar Kartezij, ne ve pa, kar Descartes, saj nobenemu ne verjame?

Ve, kar Descartes, ki je Kartezij?

Tega ne ve, ker verjame Descartesu, ki ni Descartes, in ne Karteziju, ki ni Descartes, saj ve, kar Descartes, ne pa, kar Katezij, ter ne verjame nobenemu?

Kdo je Kartezij, če ni Descartes, niti Kartezij?

Tudi Descartes ni Descartes, ker ni Kartezij?

Kdo je torej Descartes, če je Kartezij, saj ni Descartes, ker ni Kartezij, saj je Descartes?

Kdo je Kartezij, ki ni Kartezij, ampak Descartes, je pa Kartezij in ni Descartes?

Kaj ve Kartezij, ki je Descartes, ne ve pa, kar ve Descartes, ker ni Kartezij?

Kaj ve Descartes?

Ni ta Kartezij, ki tega ne ve, Kartezij pa ni Descartes?

Kartezij ni Kartezij, niti Descartes; Descartes ni Descartes, niti Kartezij?

Ve Kartezij, kar ve Descartes, ni pa Kartezij, saj Descartesu ne verjame?

Tudi Descartes (ta je Kartezij) ve, kar Descartes (ki je Kartezij) – Kartezij, ki ni Kartezij, verjame Descartesu, ta pa Descartesu ne verjame, ker ni Descartes?

Je Kartezij?

Da, ni Descartes, ne Kartezij?

Kdo je torej Descartes, ki ne ve, da je Kartezij, saj ne verjame, da je Descartes?

Kartezij pa ne ve, kdo je, ker je Descartes, ta pa ve, da je Descartes, saj ve kdo je, ker ni Descartes?

(Ni Kartezij subjekt ter je v situaciji Descartesa?

Descartes pa je v situaciji Kartezija, saj je subjekt?

Prvi objektivne resničnosti ni postavil v zavest (kot Kartezij), temveč na drugo stran, ker je dejanski?

Tudi Descartes objektivne realnosti ni postavil v zavest (kot Descartes), saj ni dejanski?

Onstran je stvarni Kartezij, na tej pa dejanski Descartes?

Zunaj stvarnega Descartesa ni, tukaj pa je dejanski Kartezij?

Današnji človek pravi, kar reče?

Da je objektivno realen, pove s pleonazmom, ker razume Kartezija (ne pa Descartesa)?

Reče, kar pravi: s pleonazmom pove, da je objektivno resničen, saj razume Descartesa (ki je Descartes)?

Kdo se torej zaveda dejanske stvari, če se kratko in malo zaveda stvari?

Kdo se zaveda stvarne stvari, če se kratko ter malo zaveda dejanske stvari?

Ničesar ni na drugi strani zavesti?

Kaj je onstran zavesti, če ima zavest samo eno stran?

Stvarna stvar je na drugi strani dejanske, je pa zunaj roba zavesti, ki ima dva bregova (eden je rob)?

Dejanska stvar pa je na bregu zavesti, ker je na njenem robu: ista je, saj je enaka?

Ni tam tudi stvarna stvar, ki ni enaka, ker je ista, saj je na drugi strani zavesti (ta nima ne brega ne roba)?)

(Kartezij je subjekt v situaciji Descartesa, ta pa je subjekt v situaciji Kartezija?

Situacija je subjekt, ker je subjekt situacija (in vice versa)?

Kdo je pod Krimom, če je Descartes Kartezij?

Descartes je pod Krimom Kartezija, ali je Kartezij pod Krimom Descartesa, saj pod Krimom ni ne Kartezija ne Descartesa, sta pa v situaciji, ker nista subjekta?

Kje je Krim, če ni situacija?

Kje sta subjekta, če sta pod Krimom?

Kartezij je subjekt, saj je Descartes, ta pa je enak ter isti, ker je v situaciji?

Descartes je Kartezij, saj je subjekt, subjekt pa je isti, ker je enak, saj ni subjekt?

Eden je pod Krimom, ker je v situaciji?

Drugi je v situaciji, saj je pod Krimom?

Descartes (ta je Kartezij)?

Kartezij, ki ni Kartezij?

Kje je Descartes?

Kjer je Kartezij?

Tudi Kartezij je enak, ker ni isti?

Je stvarni Descartes dejanski Kartezij, ki ni stvarni Descartes?

Eden je isti, drugi dejanski?

Drugi je eden, isti pa eden?

Med obema je meja, »ne« pa ‘meja’ ?

Onstran meje je Kartezij Descartes, saj je meja prestopna, ker ni prehodna?

Zunaj ‘meje’ »»ne vidim«« Kartezija (Descartesa), saj ju »»vidim«« na njenem robu in bregu, ker ‘meja’ nima nobene strani?

Tam je Descartes Kartezij – Kartezij pa je poslednji člen, saj je Descartes?

Tukaj pa je Kartezij Descartes, ki ni razcepljen, ker je na drugi strani, saj je Kartezij Descartes, ker je na robu?

Je zadnji na bregu, ni pa enak, ampak isti?)

Z daljnogledom (ki poveča desetkrat) opazujem sto metrov oddaljeni predmet s premerom enega metra. Vidim ga desetkrat večjega, kot če ga s prostim očesom zagledam deset metrov od sebe.

Ker od daljnogleda ni neodvisen?

Da?

Če omenjeni predmet ne obstaja, ni daljnogleda?

Zakaj ne?

Kako vem, da predmet v premeru obseže meter?

Izmerim ga brez daljnogleda.

Z daljnogledom?

Da.

Kaj si povem?

Kar pravim, saj rečem?

Pravim, povem pa, ker rečem?

Da, rečem, povem pa, saj pravim?

Kaj samemu sebi pravim?

Kar povem, ker rečem?

Povem, saj pravim, ker rečem?

To rečem, saj to pravim in povem?

Toda, kaj sebi samemu rečem?

Kar povem, ker pravim?

Kar povem, saj rečem, ker pravimi?

Tega ne pravim, povem pa, saj rečem?

Sebi povem, ker pravim ter rečem, to pa pravim in povem ter rečem, saj rečem, ker povem in pravim?

Sebi pravim ter povem in rečem; to povem, saj pravim, ker rečem, tega pa ne rečem ter pravim in povem?

Sebi to rečem, povem pa, saj pravim – ter to povem in rečem ter pravim; ker to pravim, saj ne povem, ker tega ne rečem?

Kdaj sem enak, z daljnogledom pa isti: kdaj pa sem z daljnogledom isti, če nisem enak?

Ko sem isti, saj brez daljnogleda nisem isti: tedaj sem enak, ne pa takrat?

Takrat nisem enak, ne pa tedaj, ker sem tedaj, na pa takrat?

Nimam daljnogleda tedaj, ne pa takrat, saj ga imam tedaj?

Imam ga takrat, ko tedaj nisem isti?

Isti sem tudi tedaj, ko ga nimam takrat?

Kdaj sem enak, če tedaj nisem isti?

Kdaj sem enak, če nisem enak?

Ko sem isti?

Takrat sem tedaj, tedaj pa takrat?

Tedaj nisem takrat, sem pa tedaj, ker sem enak?

Tedaj nisem enak, saj sem isti – ker sem enak?

Sem isti takrat, saj sem enak, ker nisem enak?

Kdaj sem enak?

Tedaj in takrat?

Tedaj nisem isti, saj sem takrat?

Takrat sem enak, ker sem tedaj?

Kdaj?

Ko sem isti, saj sem enak?

Ko sem enak, ker sem isti?

Star sem enako kot brat, če sva doma?

Vrnem se k bratu iz trgovine, ki ostane doma, ker sem star isto?

Takrat nisem tedaj, saj tedaj nisem takrat?

Tedaj ali takrat?

Ne, tedaj?

Takrat ali tedaj?

Tedaj, ne pa takrat?

Sem tedaj mlajši?

Da, takrat?

Takrat sem starejši, ne pa tedaj?

Takrat z bratom nisva enaka, ker sva tedaj ista?

Takrat pa sva ista, ne pa tedaj?

Če se k bratu vrnem brez daljnogleda?

Če pridem domov z daljnogledom, se vrnem enak: prispem k istemu bratu, nikoli pa ne pridem nazaj?

Se takrat vrnem tedaj, ne pa takrat?

Tedaj ne prispem tedaj, ampak tedaj?

Kam?

K enakemu bratu, ki je isti?

K istemu bratu, nisem pa isti?

Tedaj sem enak, sem pa takrat; takrat nisem isti, saj sem tedaj?

Je takrat brat isti, ker je tedaj: tedaj pa je isti, saj je takrat?

Tedaj sem pri bratu, ker sem starejši?

Ne pa takrat, saj tedaj nisem takrat?

Ko nisem starejši, sem z bratom enak – stara sva enako, ker je brat isti?

Ko pa je mlajši, sem z bratom isti, saj je enak, nisva pa ista?

Kdaj sva enaka?

Ko je brat isti, ker je enak?

Stara sva isto, saj nisva enaka?

Kdaj sva ista?

Star sem enako in isto – tedaj sva z bratom stara enako, takrat pa sem star isto ter enako?

Sem tedaj star takrat, tedaj pa tedaj?

Sem takrat star tedaj, takrat pa tedaj?

Če se vrnem brez daljnogleda nisem resničen, ker sem realen: če pa se vrnem realen, sem resničen, saj pridem domov z daljnogledom?

Nikoli se ne vrnem domov z daljnogledom, ker sem resničen, saj nisem realen?

Dom pa dosežem brez daljnogleda, ker nisem isti, niti enak: ne prispem k istemu bratu, ki je enak, saj je enak, ni pa enak?

Ker sem isti?

Da, enak; brat pa je enak, saj je isti?

Tudi z daljnogledom sem isti?

Pridem k istemu bratu z limito, ker je enak?

Brat ni resničen, saj je realen?

Prispem k enakemu bratu, ker sem realen, saj nisem resničen?

Resničen sem pri realnemu bratu, ker sem realen, brat pa je resničen doma, kjer je realen, ni pa resničen?

Sem doma sam pri bratu, to pa z realnim daljnogledom, ki ni realen?

Doma sem brez daljnogleda, toda resnično doma – pri resničnemu bratu, ki je realen?

Doma sem realno, saj sem resničen; to pa pri bratu, ki je realen, ker ni resničen?

Nikoli nisem doma: bratu se poljubno približam, toda le z daljnogledom?

Koliko sem star brez daljnogleda?

Domov pridem k enakemu bratu, ta pa je zdoma?

Gleda me z daljnogledom, če je doma (nikoli pa ne dosežem doma)?

Doma sem torej v realnem svetu, saj sem star enako kot brat, ki je starejši?

Nisem pa doma v resničnem svetu, če nimam daljnogleda, ki je realen, ker nimam daljnogleda v resničnem svetu?

Doma sem pri realnem bratu, ki je resničen: ni ga doma, od doma me gleda z resničnim daljnogledom, saj nikoli ne pridem domov (če nisem realen, ker nisem resničen)?

Brez daljnogleda?

Da, vrnem se domov k istemu in enakemu bratu?

Nisem doma z daljnogledom v realnemu domu, saj sem resničen; pri realnemu bratu, ki živi v resničnem svetu, kjer je doma, ker ni realen?

Doma sem pri bratu, saj sem resničen?

‘Tam’ je doma tudi brat, ki je realen?

Kdo ima daljnogled?

Brat, ki je isti, ker je enak, saj je doma takrat, ko je resničen, tedaj pa ga ni doma, ker je takrat realen?

Daljnogled imam sam?

Tedaj, ko sem doma z resničnim daljnogledom, nisem pa pri bratu, ki je doma, saj sem enak, ker sem isti?

Takrat sem pri bratu doma brez limite, saj nisem doma: doma pa sem zdoma, ker živim v realnem svetu, ki je resničen?

Descartes živi v realnem svetu, ki je resničen, Kartezij pa v resničnem svetu, ki je realen?

Kdo postavi objektivno realnost v idejo, ne pa v dejanskost?

Descartes: ta je dejanski Kartezij, ki vrne v idejo objektivno resničnost, ker ni dejanski?

Dejanski je tudi Kartezij, saj ni Kartezij?

Oba Descartesa sta objektivna (eden je realen, drugi ni Descartes)?

Kdo je resničen?

Kartezij, ki je Descartes?

Ta je Descartes, ki je Descartes?

Ideja je dvožariščna: ni Kartezij Kartezij, ker Descartes misli, da ni Kartezij?

Pove pleonazem Descartes, če Bog ne ustvari Kartezija, saj je Kartezij Descartes?

Kdo torej pove pleonazem, če Bog ustvari Kartezija, ker je Descartes Kartezij?

Cogito, ergo sum?

Je dvožariščen Descartes – ta je, saj misli, da je Kartezij, pod pogojem boga?

Ni Bog Bog, njegov vzrok pa je bog?

Kaj misli Kartezij pod pogojem Boga, če je Descartes?

Kaj misli bog pod pogojem Kartezija, če ima Descartes idejo Kartezija pod pogojem Boga?

Da je Bog, ker ni Bog, saj je Descartes Karteziji, ker misli Kartezij, da ima objektivno realno idejo o Descartesu, saj ni Descartes?

Je resničen?

Da, realen, ker je Kartezij?

Tudi ta ni Descartes, ki je resnični Kartezij, saj ni realen?

Kdo je dejanski?

Descartes, ki nima le idee, temveč objektivno resnično idejo, ker je kratko in malo Kartezij?

Dejanski pa je Kartezij, le da ima objektivno realno idejo Descartes, ki je Kartezij?

Je dejanski Descartes, ki je resničen, saj je realen?

Ni dejanski Kartezij, ker je dvožariščen, saj je Descartes?

Oba ustvari Bog, ker pove pleonazem Kartezij?

Pleonazem pove Descartes, saj Kartezij ni Descartest, Descartes pa ni Kartezij?

Tudi človek je danes dejanski, ker se ne spomni drugega kot pleonazma?

Objektivna resničnost je objektivna realnost, saj je prvo postavil onstran zavesti?

Drugo je vrnil v zavest, ker je danes človek realen, saj je resničen?

Je človek danes dejanski, ker je realen, saj nima zunaj zavesti ničesar mimo samega sebe, ker je resničen?

Tudi ta ni danes resničen, ampak realen: dejanski je na drugi strani zavesti, saj se zaveda samega sebe, ker ni dejanski?

Realen je, saj je resničen, ker je dejanski?

Resničen je, ni pa realen, saj je dejanski?

Ni dejanski, ker je resničen in realen, saj je resničen, ker je dejanski, saj ni dejanski?

Realen je, ker je realen ter resničen, saj je dejanski, ker je resničen, saj je realen?

Kam torej potuje Descartes, ki ga ustvari Bog pod pogojem boga?

Kam pa potuje Kartezij, ki je Descartes?

Danes potuje človek v bodočnost, ker nima prihodnosti?

Pove pleonazem, saj tega ne reče, ker pravi?

(Naj verjamem v Prihodnost?

Da (verjamem), ker sem humanist.

Ne vem za sedanjost?

Ne, spomnim se prihodnosti njene prihodnosti.

(Lahko verjamem, ker ne vem?

Če se spomnim (ne verjamem v absurd).

Morem vedeti, če se ne spomnim?

Saj ne verjamem (ne verjamem v paradoks).)

Do osmega črnega dne v črnem tednu vselej pridem z limito; nikoli pa ne dosežem z limito v črnem tednu osmega belega dne?

Damjan Ograjenšek, filozof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja