Odločitev

                      They who can give up essential liberty to obtain a little      temporary safety, deserve neither liberty nor safety.                                                                                                                                                                                  Ben Franklin

Stanje stvari je nekaj, kar je.

Nekaj ne obstaja ne ne obstaja.

»Nekaj« je ali ni.

Ne ne obstaja, niti ne ne obstaja.

Nekaj ni »nekaj«.

»Nekaj« ni nekaj.     

‘Sredi travnika raste lepo drevo.’

Stavek je resničen.

     Drevo obstaja?

Obstaja ‘lepo’.

Predikat obstoj (neobstoj) se ne nanaša na drevo, ker je predikat lastnosti, funkcije, ne pa drevesa.

     Predikat lepo zadeva drevo?

Da, lepo obstaja, saj je ‘lepo’ : lepo drevo je ‘lepo’.

To je pozitivno dejstvo – dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku:

     ‘Sredi travnika raste lepo drevo.’ .

     Predikat lepo ne zadeva drevesa?

Zadeva »kaj« drugega.

Če je drevo grdo, ga zadeva predikat grdega.

Dejstvo je pozitivno – gre za dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku:

     ‘Sredi travnika raste grdo drevo.’ .

Grdo obstaja, ker je ‘grdo’: grdo drevo je ‘grdo’.

     Stavek je neresničen?

Če ni resničen, imam negativno dejstvo, ki ustreza nedejanskemu, neobstoječemu stanju stvari.

Če imam pozitivno dejstvo, dejansko, obstoječe stanje stvari ne ustreza neresničnemu stavku.

     Dejstvo (pozitivno ali negativno) imam, če je stavek resničen ali ne: grdo je ‘grdo’ , lepo ni ‘lepo’ (ali obratno)?

Če nimam grdega, nimam ‘lepega’.

Če nimam ‘lepega’, nimam grdega.

Če nimam ‘lepega’, nimam ‘grdega’.

Če nimam lepega, nimam ‘grdega’.

Če nimam ‘grdega’, nimam lepega.

Če nimam ‘grdega’, nimam ‘lepega’.

Če nimam lepega, nimam grdega.

Če nimam grdega, nimam lepega.

     Če ‘grdo’ imam?

Imam dejstvo.

Če imam to, imam pozitivno ali negativno dejstvo.

Imam resničen ali neresničen stavek.

Imam tudi ‘lepo’, grdo in lepo.

     Grdega drevesa nikoli ne vidim?

Nikoli ne vidim ‘grdega’.

     Vidim pa ‘lepo’ drevo, ker vidim lepo drevo?

     Grdo drevo imam, čeprav ga nikoli ne vidim?

     Nikoli ga ne vidim, saj imam tudi ‘lepo’ drevo?

     Vidim pa ‘grdo’ drevo, ker vidim grdo drevo?

     Kakšno je grdo drevo, ki ni ‘lepo’ ?

     Kakšno je ‘lepo’ drevo, ki je lepo?

Ni takšno kot grdo, ker ‘grdo’ drevo ni takšno kot ‘lepo’.

     Kakšno je ‘grdo’ drevo, ki je grdo?

Ni ‘lepo’, saj ni takšno kot lepo.

     Grdega drevesa ne vidim, vidim pa lepega, saj ga »vidim« ?

     Lepega drevesa ne vidim, vidim pa grdega, ker ga »vidim« ?

     Grdega vidim, saj vidim ‘grdega’ ?

     Lepega vidim, ker vidim ‘lepega’ ?

     ‘Grdega’ drevesa ne vidim, če ne »vidim« grdega?

     ‘Lepega’ drevesa ne vidim, če ne »vidim« lepega?

     Kaj vidim, če »vidim« ?

     Kaj »vidim«, če vidim?

     Kakšno je grdo drevo, če ga vidim?

     Kakšno je lepo drevo, če ga vidim?

     Kakšno je ‘grdo’ drevo, če ga »vidim« ?

     Kakšno je ‘lepo’ drevo, če ga »vidim« ?

     ‘Grdo’ drevo, ki ga »vidim«, je grdo?

     Če ‘lepo’ drevo »vidim«, je lepo?

     »Vidim« ‘grdo’ drevo, saj vidim grdo?

     Ker vidim lepo drevo, »vidim« ‘lepo’ ?

     Kakšno je grdo drevo, če ga »vidim«, ker ne vidim ‘grdega’ ?

     Kakšno je lepo drevo, če ga »vidim«, saj ne vidim ‘lepega’ ?

     Kakšno je ‘grdo’ drevo, če ga vidim, ker ne »vidim« lepega?

     Kakšno je ‘lepo’ drevo, če ga vidim, saj ne »vidim« grdega?

     Ne ustrezata resničnemu ali neresničnemu stavku?

     Ne ustrezata dejstvu, ne pozitivnemu ne negativnemu?

     Dejstvo je, da obstaja ali ne obstaja stanje stvari?

Stanje stvari je torej pomen stavka, njegov ontološki korelat, ne glede na resničnostno vrednost stavka.

Ontološki korelat stavka ne obstaja, niti ne ne obstaja.

     Kaj pomeni resnični stavek?

     Kaj neresnični?

     Ničesar, ker sta resnična ali neresnična?

     Sta tavtologija, pleonazem?

     Sicer nimam dejanskosti?

     Realna objektivnost je?

     Ne ne obstaja ne obstaja, niti ni resnična, ne neresnična?

     Je stanje stvari?

     Tega »»ne vidim«« ?

     Če ne morem govoriti, moram molčati?

Moram govoriti, ker ne smem molčati.

     To je dejstvo?

     Obstoječe stanje stvari ni dejstvo: dejstvo je, da stanje stvari obstaja, saj imam neresnično ali resnično propozicijo?

Govor o stanjih stvari in dejstvih je gramatikalen.

Je jezikovna parafraza propozicije (normalnega stavka).

Pomen govora o stanjih stvari ter dejstvih je sekundaren: je izveden – glede na pomen običajnih stavkov.

Ti se nanašajo na individualne stvari (na predmete).

     Dejanskost ni dejstvo?

Da je dejanskost, je dejstvo.

     Da je tavtologija, ni dejstvo?

Da je dejstvo, je tavtologija.

     Ni dejstvo, da je pleonazem?

Da je pleonazem, je dejstvo.

     Dejstvo je, da je objektivna realnost realna objektivnost?

Da, tavtologija je pleonazem.

     Da je resnična objektivnost objektivna resničnost, je dejstvo?

Da, pleonazem je tavtologija.

     Da je realna objektivnost resnična realnost, je dejstvo?

     Dejstvo je, da je realna resničnost resnična objektivnost?

     Dejstvo je, da je realna objektivnost objektivna realnost, ker je realna objektivnost resnična objektivnost?

     Je dejstvo, da je resnična objektivnost objektivna resničnost, saj je resnična objektivnost realna objektivnost?

     Realna objektivnost je resnična objektivnost, ker je objektivna realnost objektivna resničnost?

     Resnična objektivnost je realna, objektivna realnost pa resnična?                  

     Objektivna resničnost je realna, objektivna realnost je resnična?

     Dejstvo je, da je resnična realnost realna resničnost?

     Da je realna resničnost resnična realnost, je dejstvo?

     Da je dejstvo, je realna resničnost resna?

     Da je resnična realnost realna, je dejstvo?

     Je dejstvo, da je dejanskost?

     Da je dejanskost, je dejstvo?

     Dejstvo je, da stanja stvari »»ne vidim«« ?

     Vidim lepo drevo, če ga »»ne vidim«« , saj ga »vidim« ?

     Vidim ‘grdo’ drevo, ker »vidim« grdo, saj »»ne vidim«« ‘grdega’ ?

     Drevesa ni, če lepo ni ‘lepo’ ?

     Če ‘grdo’ ni grdo, »»ne vidim«« ?

     Da je stanje stvari, je dejstvo?

     Ni dejstvo, da stanje stvari obstaja ali ne obstaja?

     Dejstvo je, da stavek nič ne pomeni?

     Propozicija je resnična?

     Je neresničen stavek?

     Tudi ta je resničen?

Lepo torej obstaja, ker je ‘lepo’ : lepo drevo ne obstaja ne ne obstaja, je pa resnično, saj je ‘lepo’ .

Lepo drevo ni resnično ne neresnično, ni pa stanje stvari.

     Je obstoj stanja stvari dejstvo?

Ne, dejstvo je, da obstaja stanje stvari.

     Je dejstvo, da je lepo drevo resnično?

Ni dejstvo lepo drevo, niti ni dejstvo resnično drevo.

Dejstvo je, da je lepo drevo ‘lepo’.

Dejstvo je, da je ‘lepo’ drevo resnično.

Je stanje stvari resnično?

Niti ni resnično, ne neresnično.

Ne obstaja ne ne obstaja.

Dejstvo je, da obstaja ali ne obstaja, ker obstoječe ali ne obstoječe stanje stvari ni dejstvo.

Da obstaja, je pozitivno dejstvo.

Da ne obstaja, je negativno dejstvo.

     Predikat obstoj ni predikat drevesa (»nečesa«)?

     Je predikat predikata spremenljivke, ki ni prazna, saj ni v njej ničesar (nekaj je v njej, ker je prazna)?

     Predikat obstoj se ne nanaša na lepo drevo, temveč na lepo, ker se sploh ne nanaša na drevo, temveč je drevo ‘lepo’ ?

Drevo ni lepo, saj je drevo: drevo je lepo, ker je ‘lepo’.

     ‘Lepo’ obstaja, drevo eksistira?

Drevo biva, ‘lepo’ ne eksistira?

‘Lepo’ ne eksistira, ker obstaja, saj ne biva?

‘Lepo’ ne biva, ker obstaja, saj ne eksistira?

     Drevo eksistira in biva ter biva in eksistira: je resnično, ker je ‘lepo’ ?             

     Ustreza pozitivnemu dejstvu (da stanje stvari obstaja)?

     Je lepo drevo resnično, če ni ‘lepo’ ?

     Če je ‘lepo’, ne ne obstaja, niti obstaja, je pa resnično?

     Če ni resnično, je lepo, ni pa ‘lepo’ ?

V nobenem primeru ne obstaja ne ne obstaja, saj ni stanje stvari.

     Je stanje stvari lepo?

Ni lepo, niti ‘lepo’.

Če obstaja, je dejstvo.

Obstoječemu stanju, ki ne »obstaja«, ustreza resnični stavek o ‘lepem’ drevesu.

Drevo ni lepo, ker je resnično: dejstvo je, da je resnično, saj je ‘lepo’ (dejstvo je, da je ‘lepo’, ker je resnično).

Predikat obstoj se nanaša na lepo.

Drevo je resnično, saj obstaja ‘lepo’ drevo; to je dejstvo.

     Obstoj ni predikat drevesa?

Ne.

Dejstvo je, da obstaja ‘lepo’ drevo, ni pa resnično ne neresnično, da obstaja lepo drevo.

Če ne obstaja ‘lepo’ drevo, ni dejstvo, da lepo drevo obstaja, ker imam negativno dejstvo, ne pa pozitivnega.

Če imam pozitivno dejstvo, je dejstvo, da drevo ni resnično, saj je lepo, ampak obstaja stanje stvari.

Dejstvo je, da je lepo drevo ‘lepo’, saj je dejstvo, da je drevo, ki eksistira (biva) ‘lepo’.

     Če je drevo lepo (grdo), ker ne biva (ne eksistira), nimam resničnega stavka?

     Imam negativno dejstvo?

Da, nimam neresničnega stavka, imam pa stanje stvari, ki ne obstaja (ne nanaša se na noben stavek).

     Dejstvo je, da nimam pozitivnega dejstva?

Da, obstaja negativno dejstvo.

Dejstvo je, da stanje stvari ne obstaja.

Če nimam resničnega ne neresničnega stavka, je dejstvo, da imam negativno dejstvo.

Če imam pozitivno dejstvo, je dejstvo, da imam neresničen ali resničen stavek.

     Drevo je grdo (lepo)?

Če eksistira (biva), imam resničen ali neresničen stavek, da je drevo ‘lepo’.

Če je stavek resničen, je drevo, ki ne obstaja, temveč eksistira, ‘lepo’.

Če ni ‘lepo’, je resničen stavek, da je drevo ‘grdo’, saj biva, ker ne obstaja.

     To je dejstvo?

     Da, dejstvo je, da obstaja pozitivno dejstvo.

     Je dejstvo lepo ali grdo drevo, ker drevo ne ne obstaja ne obstaja?

Ne, dejstvu ustreza resničen ali neresničen stavek.

     Dejstvo je, da nimam ne pozitivnega ne negativnega dejstva?

Če nimam dejstva, nimam stanja stvari.

Če nimam tega, nimam ne negativnega ne pozitivnega dejstva.

Drugega dejstva nimam.

To ni dejstvo.

Dejstvo pa je, da »nimam« drevesa.

     Spremenljivka je prazna?

Ne, v njej ni drevesa.

     Spremenljivka ni prazna?

Da, drevo je ‘lepo’, saj ga »nimam«.

     Kaj imam?

Spremenljivko.

Ta ni prazna: v njej »je« drevo, ker v njej biva karkoli.

V njej eksistira karkoli, saj v njej »ni« drevesa.

     Spremenljivka je polna, ker ni prazna, saj je prazna, ker ni polna?

Ne.

     Kdaj je spremenljivka polna, saj ni prazna, ker v njej nekaj je, saj ni prazna, ker ni polna – saj v njej ne biva, niti ne eksistira karkoli?

Kadar je ista, ni pa enaka.

Če je enaka, ni pa ista.

     Kaj je v njej?

     Stanje stvari, ki obstaja?

Da.

V tem je paradoks: ne verjamem v absurd.

     To je dejstvo?

     Da, ker sem: nimam ne pozitivnega ne negativnega dejstva, saj ne bivam, ker ne eksistitiram, niti ne eksistiram, ker ne bivam.

      Sem, saj me ni?

     Ni me, ker sem?

Ni res, da »sem« .

     »Nisem« ?

Ni res, da »nisem« .

(     Lahko dvomim o tem, da sem?

Ne.

Meje mojega sveta so meje mojega jezika.

Meje tega so meje moje zavesti in nezavednega.

     Moja življenjska forma je moja jezikovna igra?

Vsebina je forma ter obratno.

Kdor se je zmotil v jezikovni igri, ima takšno vsebino.

     Lahko pretendira, da ve kaj gotovega?

Da, če ne ve, da se moti.

     Lahko izve, da se moti?

Če igra jezikovno igro tako, da mu gre za resnico.

S tem gre za mejo njegovega jezika, kar je meja njegovega sveta, torej zavesti.

     Njegovo nezavedno nima meja?

     Zavest jo ima, nezavedno pa ne?

     Kako naj se ne zavedam govorice nezavednega, če nimam zavesti?

     Zavest mi govori, da je omejena?

Da.

Omejena je z nezavednim.

     Govorica tega ni omejena?

     Se ne zavedam še česa, razen zavesti?

     Česa?

     Kar je zunaj zavesti?

     Nezavedno (zavest, ki se je ne zavedam)?

     Onstran zavesti ni Drugega?

Z drugo besedo, zunaj zavesti je ‘Predmet’.

Tega onstran zavesti ni, ker ga ni.

‘Predmet’ je Temelj.

     Kako naj se ga sicer zavedam?

     Kaj vem o ‘Predmetu’ ?

Ničesar, ker se zavedam Temelja.

     Ta je znotraj zavesti?

Da, zunaj zavesti je ‘Predmet’.

     Kaj vem o Temelju?

To, da se ga zavedam.  

     Onstran zavesti?

Da, Temelja ni brez ‘Predmeta’.

Ta je objektivno realen, saj je Temelj.

Tudi ta je objektivno resničen, ker je ‘Predmet’.

Če je Temelj objektivno resničen, je ‘Predmet’, ki je objektivno realen.

Če je ‘Predmet’, objektivno resničen, je Temelj, ki je objektivno realen.

Ničesar ni zunaj jezika, ki je meja mojega sveta, s tem moje zavesti in podzavesti.

     So moji možgani v kadi?

Pojma gotovosti ter dvoma sta možna le v različnih jezikovnih kontekstih: o obeh odločam le z vidika jezikovne igre.

     Kaj je zunaj zavesti, če igram jezikovno igro napačno?

Ne vem.

     Moji možgani niso v kadi?

Ne vem.

     Če jo igram pravilno?

Vem, da moji možgani niso v kadi, ker ni zunaj zavesti, kot meje mojega sveta, ničesar.

Tam je ‘Predmet’, ki ga »…nimam…« .

     Pravilno povem Temelj?

     Tudi tega nimam onstran meja svojega jezika?

     Da, saj ga imam?

     Tako torej izrazim ‘potešeno’ gotovost?

     Te zunaj jezika ne morem opazovati drugače kot življenjsko formo?

     Njena vsebina je ‘Predmet’, ki je objektivno resničen, ker je Temelj?

     Njena vsebina je Temelj, ki je objektivno realen, saj je ‘Predmet’ ?

     Zunaj zavesti je Temelj?

     Ničesar; razen ‘Predmeta’ ?

     Ta je Temelj?

     Da, znotraj zavesti je ‘Predmet’ ?

     Gotovost je v sami naravi jezikovne igre?

     Sicer ne vem, kaj je zunaj kadi?

     Če tega ne vem, nimam jezika?

     Dokler sem živ, ga torej imam (naj se motim ali ne)?

     O tem ni dvoma?

     Dvom vedno počiva na tem, kar je zunaj slehernega dvoma?

     Kaj je onstran kadi?

     Se lahko v jeziku zmotim tako, da nimam jezika?

     Da, če sem heteronomen?

     Zunaj mojega jezika je Drugi, ki je objektivno realen, ker se ga ne zavedam ne ne zavedam?

Če sem avtonomen, je onstran kadi objektivno resničen drugi, saj se zavedam: tudi znotraj kadi nisem sam, ker se objektivno realno zavedam.

     Se motim?

Da, imam prav.

Moja paradigma nima ne začetka ne konca: »»ne vidim«« ne Temelja ne ‘Predmeta’.

Če sem heteronomen, nimam prav, saj se motim.

Razen, če verjamem v absurd, da je zunaj moje kadi objektivna resničnost (realnost), ki se je ne zavedam (ne zavestno ne nezavedno).

Tega ne vem?

Ne, verjamem, ker je absurdno.

Če verjamem, ne vem.

Absurd je v tem, da tega ne morem niti verjeti.

     Se lahko tako zmotim v jezikovni igri?

Da, če nimam jezika.

Absurd je torej v tem, da razumem jezik Drugega, ne pa lastnega, ki je objektivno resničen, saj ga nimam.

     Kaj »vidi« Wittgenstein?

     O čem glasno molči?

     To iz zavesti izbriše s ‘potešeno’ gotovostjo, ki jo lahko opazujem kot življenjsko formo?

Da. 

Dvomim lahko le o tem, o čemer ni dvoma.

V njegovi jezikovni igri ni Temelja, niti ‘Predmeta’.)

                                                                                       Damjan Ograjenšek, filozof 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja