Ne hrast ne hrošč ga ne pozna, človek ni krona sveta.

Je tam morda jezero plavo

ali je zelen ledenik?

O Lilliputu je vse znano,

o Brobdingnagu nikdar nič.

Gregor Strniša

(Za tiste, ki se jih morda tiče.)

Pleonazem ali besedno preobilje je nepotrebna uporaba različnih, vendar istopomenskih besed. Danes sta pojma ‘objektivna dejanskost’ in ‘objektivna realnost’ zamenljiva.

Za današnjega človeka, ki ne pozna Descartesa kot Kartezija, ne Kartezija kot Reneja, je ‘Renatus’ isti kot Descartes, Rene pa enak kot ‘Cartesius’. Zanj je ‘Renatus Cartesius’ isti, ne pa enak kot Renatus Cartesius, ker je zanj Descartes enak, saj ni isti. Ni isti kot Kartezij, ker tudi Kartezij ni zanj Kartezij, ampak Descartes (ta pa je zanj enak kot Kartezij, ki ni neenak kot Descartes).

Sta torej enaka, nista pa ista.

Ista sta, ne pa enaka.

(Kaj rečem, če rečem pleonazem, ker rečem Kartezij, ne pravim pa Descartes, tega pa ne povem?

Kaj pravim, če rečem Descartes, tega pa ne povem, povem pa Kartezij, saj tega ne rečem?

Kaj torej povem?

Descartes?

Tega ne pravim, niti ne rečem, ker ravno to pravim?

Ne rečem Descartes?

Pravim Kartezij, ne pravim pa pleonazma?

Če pleonazem rečem?

Rečem Descartes, ne povem pa Kartezija, saj tega ne pravim?

Tega ne rečem?

Ni Kartezij enak, ne pa isti, ker je Descartes?

Tudi Descartes je Kartezij, saj je isti, ni pa enak – ker je enak samemu sebi?

Kartezij ni isti kot Descartes, ni pa enak, saj je Kartezij?

S pleonazmom povem, da je Descartes samemu sebi enak, ker je Kartezij, isti pa ni?

Tudi ta pa sebi samemu ni enak, če ni Descartes?

To pravim, ne pa rečem, niti povem (tega ne pravim, niti ne rečem, temveč povem; to pa rečem, saj tega ne povem, ker tega ne rečem)?

Tedaj povem pleonazem?

Kartezij ni isti, saj je enak, ker je Descartes?

Je enak, ni pa isti?

Če rečem Kartezij, pravim Descartes, povem pa, da je Kartezij?

Če pravim Descartes, tega ne rečem, tega pa ne povem?

Takrat je Descartes Descartes, saj je Kartezij?

Tedaj pa Kartezij ni Descartes, ker ni Kartezij?

Takrat povem torej tedaj, tako pa ne rečem, saj tega ne pravim?

Tedaj pa povem takrat, ker tega ne pravim, saj tega ne rečem?

Kdaj povem pleonazem?

Tedaj, ne takrat?

Takrat ne povem tedaj, ampak pleonazem, ker tedaj ne povem takrat?

Pleonazem povem takrat, ne pa tedaj?

Tedaj ne povem takrat, ampak pleonazem, saj takrat ne povem tedaj?

Je Descartes Kartezij?

Takrat in tedaj je Descartes?

Tudi ta je tedaj takrat?

Ni Descartes, je pa Kartezij?

Pleonazma ne povem?

Tedaj je Descartes Kartezij, Kartezij pa takrat ni Descartes?

Takrat je Descartes Kartezij, ker je Kartezij tedaj Descartes?

Descartes takrat ni Kartezij, Kartezij pa takrat ni Descartes?

Tedaj ni niti Kartezij, saj je Descartes?

Kartezij tedaj ni Descartes, Descartes pa tedaj ni Kartezij?

Takrat ni niti Descartes, ker je Kartezij?

Tedaj ni niti takrat, takrat pa niti tedaj?

Tedaj ni tedaj, takrat ni takrat?

Tedaj je takrat, saj ni tedaj (ker je takrat tedaj)?

Takrat je tedaj, saj ni takrat (ker je tedaj takrat)?

Takrat je tedaj?

Da, tedaj je takrat?)

(Danes pomeni realnost dejanskost, ki je objektivna?

Kot takšna je najbolj realna, ker je najbolj dejanska?

Danes dejanskost ne pomeni realnosti, ki je objektivna?

Kot takšna ni najbolj dejanska, saj ni najbolj realna?

Objektivna realnost je objektivna, realna objektivnost pa je realna?

Ker je objektivna resničnost dejanska?

Kot takšna pa ni najbolj realna, saj je najbolj dejanska?

Realna objektivnost je realna, objektivna realnost pa je objektivna?

Ker je dejanska resničnost objektivna, saj je najbolj dejanska, ker je najbolj realna?

Je danes ‘Renatus’ isti kot Descartes, saj je enak kot Rene, ‘Rene’ pa je enak kot ‘Cartesius’, ker je isti kot Renatus?

Saj danes ni res, da je Rene, ki je enak, isti kot ‘Rene’, niti da ‘Rene’ (ki je danes enak kot ‘Cartesius’) ‘Cartesiusu’ ni enak?

Descartes je ‘Cartesius’, ker je ‘Renatus’ Renatus, Rene pa ni Descartes, marveč ‘Rene’ ?

Je ‘Renatus’ ‘Cartesius’, ni pa Renatus?

Renatus ni Cartesius, saj ta ni ‘Descartes’, ker ‘Rene’ ni Rene?

Renatus pa je Cartesius, ni pa ‘Renatus’ ?

Danes ni isti Rene Descartes enak kot Descartes Rene, saj ‘Renatus Cartesius’ (ki je enak) ni isti kot Renatus Cartesius?

Ker je Rene danes Renatus, če ni Descartes Cartesius?

Je danes Descartes enak, saj ni isti, Cartesius pa ni Descartes, marveč Renatus?

Cartesius je enak, ni pa Descartes, ker je Rene Rene?

Ta je isti, ni pa enak (je enak, saj ni isti)?

Renatus ni Rene, Rene ni Renatus?

Danes Rene ni ‘Rene’, ker Renatus ni isti, saj je enak, ker ni Rene?

Če je Renatus isti (saj je enak in isti), je Rene?

Toda Rene je Renatus, ker je Renatus isti, Rene pa enak (saj je isti ter enak)?

Če je Rene enak, ker je isti in enak, ni Renatus?

Renatus pa je Rene, saj je Rene enak, Renatus pa isti, ker je enak ter isti?

‘Renatus Cartesius’ je danes isti, ni pa enak, saj je Renatus Cartesius enak, ker ni isti kot ‘Renatus Cartesius’ ?

Kdo je Rene, če je danes Renatus Cartesius?

Danes Rene ni Renatus?

Rene je enak kot Renatus, saj Rene ni Renatus (Rene pa ni ‘Rene’) ?

Kdo je danes torej Renatus, ki je enak kot Rene, ker ni ‘Renatus’ ?

Isti Rene ni enak, ni pa Renatus?

Tudi Renatus je enak, saj ni Rene, ker ni isti?

Ni bil Rene včasih Descartes, Renatus pa je danes Cartesius?

Danes ne gre za pleonazem?

Za časa Reneja Renatus ni bil enak in isti (kot Rene), danes pa je Rene Descartes isti, ni pa enak kot Renatus Cartesius?

Oba sta objektivno realna, le da je eden dejanski?

To danes ni Rene, ki ni isti kot Renatus, saj je Renatus enak kot Descartes, ker ni Rene?

V času Reneja je to Renatus, ki je enak kot Rene, ta pa je isti kot Descartes, ni pa enak ter isti?

V času Renatusa pa to ni Rene, ki je isti kot Renatus, ta pa je enak kot Cartesius, ni pa isti in enak?

V času Reneja je Renatus enak kot Rene, v času Renatusa pa je Rene isti kot Renatus?

Časa obeh sta enaka, ne pa ista, saj sta Rene ter Renatus ista, ne pa enaka?

Oba sta ista, ker sta ista, njuna časa pa nista enaka, saj sta enaka?

Je Descartes isti, ni pa enak, ker je Renatus?

Tudi ta je danes Rene, saj gre za pleonazem?

Renatus je zunaj zavesti?

Danes sta oba objektivno realna?

Onstran je Rene, Renatus pa ni dejanski?

Rene ni Renatus, ker je enak?

Renatus je Rene, ni pa isti?

Sta danes oba objektivno dejanska, saj je na drugi strani Renatus, ne pa Rene, ki ni realen?

Kaj torej povem, če rečem pleonazem?

Renatus je isti kot Rene?

To rečem, saj rečem?

Toda kaj rečem, če pleonazem povem?

Da je Renatus enak, ni pa isti?

Je pa enak, saj je enak (to povem, ker povem)?

Ne postavi živi Rene v življenju Renatusa v njegovo zavest dejanskega Kartezija?

Za vzrok zunaj zavesti ima idejo Descartesa, ki ni dejanski, idejo Boga pa ima onstran predstavljanja kot učinek boga?

Saj postavi v življenju Reneja živi Renatus v njegovo zavest dejanskega Descartesa?

Kot učinek na drugi strani zavesti pa nima le ideje Kartezija, ker ima zunaj misli idejo boga?

Je vzrok boga Bog, ne pa bog?

Vzrok Boga ni bog, Bog pa ne?

Kdo se re-prezentira, če se oba prezentirata ?

Se bog reprezentira, ker se prezentira?

Bog se prezentira, saj se reprezentira?

Kdo pa se prezentira ?

bog, ki se re-prezentira, ali Bog, ki se re-prezentira ?

Kdo je torej bog?

Kdo je Bog?)

Je pleonazem tale?

Rene je ‘Renatus’, Renatus pa je Rene, saj sta ista, nista pa enaka, ker sta enaka, ne pa ista?

Absurd?

Enaka sta in enaka ter ista in ista?

Res je, da Rene ni Renatus, marveč ‘Rene’ ?

Ne pa, da je Renatus ‘Rene’, saj ‘Rene’ ni ‘Renatus’, ‘Renatus’ pa je Renatus (ker ni res, da je Rene ‘Renatus’, saj ‘Renatus’ ni ‘Rene’, ‘Rene’ pa je Rene)?

Ista sta ter ista in enaka ter enaka?

Ni res, da je Cartesius Descartes, temveč ‘Cartesius’ ?

Ker je res, da Descartes ni ‘Cartesius’, saj je ‘Descartes ‘Cartesius’, ‘Cartesius’ pa ni Descartes?

Res je, da Rene ni ‘Renatus’, ker je ‘Cartesius’ ‘Descartes’, ‘Renatus’ pa ni Renatus?

Za Descartesa je stvar objektivno realna, saj je realno objektiva?

Ni zanj objektivno resnična ideja, ne pa stvar onstran zavesti?

Tam stvar sicer je, ni pa dejanska?

Ker je ‘tam’ ?

Za Descartesa, ki je Kartezij, je stvar torej objektivno realna, za Kartezija (ta je Descartes) pa ni realno objektivna?

Kdo je Kartezij, če ni Kartezij?

Kdo je Descartes, če je Kartezij?

(Rene je ‘Rene’, ni pa Renatus?

‘Renatus’ ni ‘Renatus’, je pa Rene?

Renatus je ‘Rene’, ker ni Renatus?

‘Rene’ ni Renatus, saj je ‘Rene’ ?

Rene je Rene, ni pa Rene?

Rene je enak kot ‘Renatus’, če je isti in enak, ker je ‘Rene’ ?

Ni pa isti kot Renatus?

‘Renatus’ ni isti kot Rene, saj je enak ter isti, ker je Renatus?

Če je enak kot Rene?

Ta je isti in enak, ni pa enak ter iti, saj je enak in enak, ker je isti kot ‘Renatus’ (je pa isti ter isti)?

Je Renatus ‘Renatus’, saj ni Renatus?

Rene ni Rene, ker je Rene?

Za Reneja, ki je ‘Rene’, je stvar objektivno realna?

Ne pa za ‘Reneja’, ki je Rene?

Stvar je zanj realno objektivna?

Rene je torej Rene, ne pa Rene, saj je ‘Rene’ ?

Stvar za Renatusa ni objektivno resnična?

Ne pa za ‘Renatusa’, ki je Rene, ni pa Renatus?

Ta je isti, ker je enak, saj je ‘Renatus’, ni pa Rene?

‘Renatus’ je torej Rene (ker je Renatus, ki je ‘Renatus’), ni pa ‘Renatus’ ?

Za Renatusa je stvar resnično objektivna, saj je za ‘Renatusa’ objektivno realna?

Za ‘Renatusa’ ni resnično realna, ker je za Renatusa objektivno resnična?

Za Reneja, ki je Renatus, je stvar resnično objektivna in objektivno resnična?

Če pa Rene ni ter je Rene?

Stvar zanj ni resnična, je pa objektivna, saj je realna?

Je stvar zanj realna, ni pa resnična, ker je objektivna?

Ideja ni le idea, hkrati je že ideatum ?

Stvar ni zunaj zavesti, kjer sicer je, ni pa dejanska?

Je znotraj zavesti, kjer sicer ni, je pa dejanska?

Ni zunaj, ne znotraj, ne znotraj ne zunaj?

Tam stvar torej je?

Ni je v zavesti, saj je dejanska, je pa v zavesti?

Tam pa je ni?

Ker kratko in malo je, saj ni dejanska?)

Človek danes »razume« Descartesa, saj ni dejanski?

Ve, da umre – tega pa ne verjame?

Objektivne resničnosti ni postavil v zavest (kot Kartezij), temveč na drugo stran, ker je dejanski?

Da je objektivno realen, pove s pleonazmom, saj razume Kartezija (ne pa Descartesa)?

Se torej zaveda dejanske stvari, če se kratko in malo zaveda stvari?

Ni na drugi strani zavesti ničesar?

(Dejanska stvar, ki ni dejanska, in stvar, ki je kratko ter malo stvar, ker je dejanska?

Se stvar re-prezentira, saj se prezentira, to pa tako, da se prezentira, ker se reprezentira?

Stvar se prezentira, saj se re-prezentira, ker se reprezentira, saj se prezentira?

Se lahko re-prezentira, ne pa prezentira, in prezentira, ker se ne re-prezentira ?

Da, če je mogoče, da se re-prezentira, pa ne »re-prezentira«, saj se prezentira ter reprezentira, ker se ne reprezentira in prezentira, saj je možno, da se reprezentira ter prezentira in ne prezentira ter reprezentira, ker se prezentira, ne pa reprezentira, saj se prezentira?

Če je torej možno, da se stvar prezentira, ni pa mogoče, da se »prezentira«, ker se reprezentira in prezentira, pa ne prezentira ter reprezentira, saj je mogoče, da se prezentira in reprezentira, ker se ne reprezentira, saj se prezentira, ker se re-prezentira, ni pa res, da se prezentira ter reprezentira?

Če je mogoče, saj je možno, ker je možno, ni pa mogoče, saj je mogoče?

Ni možno, ker ni mogoče, saj ni mogoče, je pa možno in ni možno?

Možno je, da se stvar re-prezentira, ker je mogoče, da je ista, saj je mogoče, da stvar ni enaka?

Ni pa mogoče, ker je možno, saj je možno, da je enaka stvar, ni pa ista, ker se stvar prezentira ?

Če je stvar ista ter ista, se re-prezentira, saj se ne prezentira, če pa se prezentira, če se ne »prezentira«, je enaka in enaka?

V prvem primeru se stvar re-prezentira, ker se prezentira, saj se ne prezentira ter re-prezentira, ker se ne prezentira ?

V drugem primeru pa se prezentira, saj se prezentira, ker se ne re-prezentira, ampak se prezentira, saj se ne prezentira in reprezentira?

Re-prezentira se, ker se prezentira, ne pa re-prezentira, saj se tedaj ne »prezentira« ?

Ista pa ni enaka, če ni enaka, ker je enaka, saj je enaka, ker ni ista, če je ista, saj ni enaka?

Prva je enaka, ker ni ista, druga pa ni ista ter ista, saj ni ista, ker je enaka in ni enaka ter ista?

Prva je stvar, saj ni kratko in malo, druga pa je dejanska stvar, ker ni kratko ter malo dejanska stvar?

Je prva dejanska stvar, saj je stvar, druga pa je dejanska, kratko in malo pa ni stvar?

Kaj pove Descartes, če reče Rene ter pravi Kartezij?

Reče Renatus, ker pove pleonazem, saj ne pravi Descartes?

Pleonazem ni v tem, da je Kartezij Descartes, Descartes pa pove, da reče, ker pravi?

Je ta, da je Descartes Descartes, saj to pove, pa tega ne pravi, ker tega ne reče?

Od kod Karteziju Bog?

Descartes misli, saj je Kartezij?

Od kod bog Descartesu?

Od Boga, ki je vzrok samega sebe?

Bog pove, da je Bog, isti Renatus pa pravi, reče pa Rene, ki je enak?

Da je vzrok samemu sebi pod pogojem boga, ker se Kartezij spomni Descartesa, saj Rene ni Renatus?

Pleonazem ni ta, da je Kartezij Descartes, ker je pozabil, da je Kartezij?

Kdo je Descates, če je Kartezij?

Kdo je Kartezij: ta ni ničesar pozabil, saj se mimo pleonazma ne spomni ničesar?

Danes se objektivne realnosti spomnim?

Pleonazem je ta, da je zunaj zavesti, ker je nisem pozabil?

Ni pleonazem prav ta, da sem se dejanskost kratko in malo spomnil?

Nisem je postavil iz zavesti, kjer nimam ničesar?

To pa od zunaj, kjer nimam zavesti?)

Njegov napredek je v tem, da potuje brez konca?

Potuje na konec, ker nima začetka?

Napreduje tako, da stoji na mestu?

Kot dejanski Descartes (ki je enak ter isti) tudi današnji človek ni dejanski, (isti je, saj je enak)?

Pleonazem Reneja je v tem, da je ustvaril Boga, ki se ne spomni ‘Reneja’ ?

Kartezij ni vzrok samega sebe, ne pa Bog?

Bog je svoj lastni vzrok, ker se spomni ‘Renatusa’, ne pa Reneja?

Tudi Cartesius je vzrok Descartesa pod pogojem Boga?

Pod tem pogojem se ‘Renatus’ ne spomni Reneja, spričo samega sebe pa se spomni boga?

Kaj ustvari današnji človek?

Napredek brez konca in kraja?

Je človek danes dejanski, saj kratko ter malo je?

Umrl bo jutri, ne pa včeraj?

Se je včeraj rodil, danes pa ne?

Je danes dejanski?

Na začetek in na konec prispe z limito?

Enostavno torej je?

Stoji na mestu, ker napreduje tako, da potuje, potuje pa tako, da le potuje?

Definicija neskončne množice danes torej je: del je enak kot celota, saj je isti, celota pa je del, ker je ista ter enaka?

(Fenomen resničnega sveta rešujejo danes z abstrakcijo, to pa s prejšnjim?)

Damjan Ograjenšek, filozof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja