Narava v ljubosumju svojem lepote skriva nam neznane, ne bomo jih dosegli s strojem, dokler razum jih ne ugane. Vladimir Solovljov

Lahko izkušnja kdaj popolnoma potrdi fizikalno teorijo?

Je sestava fizikalne podobe sveta vezana na pojme in na proces niza abstrakcij?

V svetu ni videti Hilbertovega prostora, brez katerega kvantna mehanika ne more?

Ne operaterjev, ki jih je treba prirejati fizikalnim količinam?

Še preden pa postanejo nepogrešljivi za fiziko, matematika takšne pojme že dobro pozna, ker je več kot znanost?

Ni jezik?

Kultura je meč, ki reže sam?

Je matematika umetni jezik, ki s svojimi konstrukcijami (ter transformacijami) ustreza dejanskosti?

Njeni znaki pomenijo nekaj v dejanskosti, saj se formalizira tako, da zapiše svoj jezik v idealni sistem, ki ni dejanski, ustreza pa realnemu sistemu, ki ni idealen?

Idealni sistem matematike je idealen, ker je formaliziran, saj ni formalen?

Njegova vsebina je realni sistem, ki je dejanski, ker je model matematike?

Transformacije in konstrukcije njenih znakov imajo torej model v realnosti, saj ustrezajo realnim znakom, ki so dejanski?

Ti niso idealni, idealni znaki matematike pa niso realni?

Od kod idealnemu znaku realna vsebina?

Zakaj je vsebina realnega znaka idealna?

Ker se idealni jezik determinira tako, da negira realni jezik, saj se realni jezik determinira tako, da negira jezik idej?

Smo danes daleč od Newtonove:

»Hipotez ne postavljam.«

ter bližje Einsteinu:

»Poljuben poizkus čisto logične izpeljave osnovnih pojmov in zakonov fizike iz elementarne izkušnje je obsojen na propad?« ?

Realni jezik je torej idealen, ker ima realno vsebino, le da idealni jezik ni idealen, če ima idealno vsebino, če ni realen? 

Realni jezik je idealen natanko takrat, ko se njegova realna vsebina zrcali v zrcalu obrnjeno?

Kje se zrcali idealna vsebina idealnega jezika, če naj je realen?

V realnem zrcalu?

Da, če se zrcali tako, da ni obrnjena?

Če se v realnem zrcalu zrcali realna vsebina realnega jezika tako, da ni obrnjena, realni jezik ni idealen?

Če ni idealen, se determinira kot realen, saj determinacija ni negacija?

Negacija ni determinacija, če je idealni jezik idealen, ker nima realne vsebine?

Če realni jezik nima idealne vsebine, je zgolj realen, saj njegovo realno zrcalo ni idealno?

Kaj vidim v idealnem zrcalu jezika, ki se samo negira?

Realno vsebino, če negacija ni determinacija?

Jezik je zgolj idealen, ker ga ne vidim v realnem zrcalu idealnega jezika?

Idealni jezik je idealen, saj se v realnem zrcalu vidi kot idealen, v idealnem pa kot realen?

Realni jezik je realen, ker se v idealnem zrcalu vidi kot realen, v realnem pa kot idealen?

Kje je idealno zrcalo realnega jezika?

Kjer je realno zrcalo idealnega jezika?

Prvo je v realni vsebini realnega jezika, saj je jezik idealen?

Drugega ni v idealni vsebini idealnega jezika, če jezik ni realen?

Toda le, če je negacija determinacija, ta pa ni determinacija, če je determinacija?

Smrt sem postavil na stran, ker v realnem zrcalu danes ne vidim idealnega?

Bo determinacija negacija (negacija determinacija) jutri, saj nikoli ne umrem?

Umrem na koncu neskončnega regresa?

Bil sem že na njegovem začetku, ker prestopam mejo, ki ni prehodna?

Tudi na koncu, saj potujem brez konca?

Stojim na mestu?

Manjka mi ‘Predmet’ ?

Nimam Temelja, »…imam…« pa ‘predmet’, ker dosežem temelj z limito?

Temelj ni ‘predmet’, saj do konca obzorja pridem tako, da nikoli ne dosežem resnice?

Ker se obzorje nikjer ne konča?

Kaj prinesem na dan, če se zaklad lesketa v globini kot prej, saj sem plankar?

Manjka ‘predmetu’ Temelj (ker zadnji ni mrtev), saj umrem jutri (nikoli pa danes), ker nimam večnosti?

V absurde ne verjamem, saj Temelju ne manjka ‘Predmet’ ?

Kaj torej prinesem iz globine, če se ne potopim iz sredine?

Ne verjamem v paradoks, ker nisem naraven?

Kaj dobim, če nimam v žepu »…ničesar…« ?

Da delam noč in dan, saj me ne morejo potegniti za dividendo, ker nisem delavec?

Da sem filozof, saj nisem socialni »filozof« (»duhovni« proletarec)?

Da živim samo enkrat, ker sem večen?

Da ne umrem le od kruha?

Tudi ti stori tako, prijazni bralec (spominjam se prihodnosti tvoje prihodnosti (z izhodiščem v pozitivni ničli), saj sem humanist, ker mi ne gre za ljudi, ampak za človeka . . . ), pa boš »…imel…« ‘Predmet’ ?

Ga lahko prodaš za denar?

Da, če vanj ne verjameš?

                                            Damjan Ograjenšek, filozof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja