Kandid ali optimizem, živimo v najboljšem možnem svetu?

“Da bi resnice povsem razumeli, jih moramo živeti.”

                          Amonij Sakas, aleksandrijski novoplatonik iz III. stoletja

Verjamem v ‘Predmet’, ki je Temelj, ker je moja zavest intencionalna ?

Verjamem v Temelj, ki je ‘Predmet’, saj je intencionalna zavest ?

Verjamem v oba, ker je moja zavest zavest, zavest pa moja zavest?

Verjamem torej, da je zavest moja zavest, moja zavest pa zavest, če verjamem, da je ‘Predmet’ Temelj, ta pa ‘Predmet’ ?

Zavest je intencionalna, saj je naperjena na predmet?

Naperjena je, ker je intencionalna ?

Intencionalna je, saj je naperjena?

Tudi moja zavest je intencionalna, ker je zavest?

More biti zavest brez predmeta?

Bit zavesti je njen smisel?

Če nima smisla, ne biva?

Lahko biva brez predmeta, saj nima smisla?

Predmet ji daje pomen, ker ima smisel?

Zavest?

Da, predmet?

Ta?

Da, moja zavest?

Če zavest nima pomena, nima smisla?

Če nima smisla, nima pomena?

Je bit moje zavesti pomen?

Zavest nekaj pomeni, saj ima predmet?

Predmet ji daje smisel?

Zavest ima smisel, ker je moja zavest, saj je naperjena na predmet, ki ji daje pomen?

Moja zavest je intencionalna, ker je zavest, saj je pomenljiva, ker ima smisel?

Naperjena je, saj je smiselna, ker ima pomen?

Če zavest nima predmeta, moja zavest nima ne smisla ne pomena?

Če zavest nima ne pomena ne smisla, moja zavest nima predmeta?

Ne biva ne eksistira, saj nima predmeta, ker ni intencionalna (naperjena)?

Zavest, ki je enaka kot moja zavest, moja zavest, ki je ista kot zavest?

Če nima predmeta, je prazna?

Zavest ni enaka kot moja zavest, moja zavest ni ista kot zavest?

Zavest je ista, saj ni enaka kot moja zavest, moja zavest je enaka, ker ni ista kot zavest?

Zavest je ista kot moja zavest, saj nista enaki?

Moja zavest ni ista kot zavest, ker sta enaki?

Isti sta, saj nista enaki, enaki, ker nista isti?

Če je predmet moje zavesti zavest, ki je naravnana na ‘Predmet’ ?

Če je predmet zavesti moja zavest, ki je usmerjena na Temelj?

Paradoks je tale.

‘Predmet’ je na koncu neskončnosti, saj je Temelj zavesti: predmet moje zavesti je ‘Predmet’ zavesti, ki me neskončno presega?

Na koncu brez konca je Temelj, ker je ‘Predmet’ zavesti: temelj moje zavesti je Temelj zavesti, ki se nikjer ne začne?

Česa »»ne vidim«« na koncu zavesti brez začetka in konca, saj na koncu moje zavesti »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Na začetku zavesti, ki nima ne začetka ne konca, je Temelj?

Tega »…imam…« na začetku moje zavesti, ker sem prestopil mejo brez bregov ter robov (na njenih bregovih je ‘Predmet’, ki je Temelj (saj je res, da »ni« Temelj), na njenih robovih pa Temelj, ki je isti (ne pa enak), enak (in ne isti) kot ‘Predmet’)?

Meja je ‘meja’, ki ne eksistira ter ne biva, ker ne biva in ne eksistira?

Na njenih bregovih (ki so isti, saj niso enaki) ter na njenih robovih (ki so enaki, ne pa isti) – bregovi so bregovi, ker niso ‘bregovi’; robovi niso bregovi, saj niso ‘robovi’ – sta Temelj, ki ne obstaja ne ne obstaja kot ‘Predmet’, in ‘Predmet’, ki ne ne obstaja ne obstaja kot Temelj?

‘Meja’ torej je: nima ne robov ne bregov?

Ni na drugi strani ničesar?

Da, tam »»ne vidim«« ‘Predmeta’ ne Temelja?

Sta zadnji člen?

Paradoks ‘meje’ je torej tale.

Druge strani nima, ker je prva?

Tudi prve strani nima, saj je druga?

Kaj je na prvi strani?

Meja, ki je prehodna, ker ni prestopna ( prestopna, saj ni prehodna)?

Na drugi strani je zadnji člen, če sem prestopil mejo, ki biva ter eksistira, in eksistira, ker biva (ter vice versa) ?

Meja nima zadnjega člena, ki je član?

Njen zadnji člen je n+1, saj jo prehajam v neskončnost, ker ni prestopna?

Stojim na mestu, saj potujem brez konca: vrsta članov nima ne začetka ne konca?

Je ‘Predmet’ lahek?

Natanko takrat je Temelj , ko Temelj »ni« ‘Predmet’ ?

Kaj torej deli Temelj, ki je ‘Temelj’ ?

‘Predmet’ ?

Tudi ta »je« Temelj, ker ga ničesar ne deli ne poveže, razen ‘meje’ ?

‘Meja’ je, saj ne obstaja ne ne obstaja: ne eni strani je ‘Predmet’, na drugi pa Temelj, ker meja ni ‘meja’ – nobena nima nobene strani?

‘Predmet’ poveže s Temeljem, saj ga ne loči?

Tudi tega loči od ‘Predmeta’, ker ga ne poveže?

(Meja poveže temelj s ‘predmetom’, saj ga loči; ‘predmet’ loči od temelja, ker ga poveže?

Da, saj nima zadnjega člena?

‘predmeta’ »»ne vidim«« na koncu neskončnosti?

Na njenem začetku »»ne vidim«« temelja?

Nisem prestopil ‘meje’ ?)

Z zadnjim členom, ki ga na drugi strani »»ne vidim«« ?

Druga stran je na prvi: »»ne vidim«« ga tudi na prvi strani?

Je ‘meja’ na koncu neskončnosti?

Da, na drugi strani se neskončno zaporedje članov konča?

Začetek je na koncu, ta pa na začetku: pot do resnice je resnica sama, ki se nikjer ne konča ne začne?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj?

Bivam in eksistiram, ker kratko ter malo sem?

Eksistiram in bivam, saj nisem, kar sem, ker sem, saj »sem« ?

»Sem«, ker sem, saj ‘sem’ ?

Če zavest ni naperjena (intencionalna), imam slepo čutnost?

Če moja zavest ni intencionalna (naperjena), nimam pojma?

Bivam ter eksistiram, če nimam izkustva?

Moji pojmi so prazni, ker nimam čutnosti, moja čutnost je slepa, saj nimam pojmov?

V izkušnji imam predmet, ker nimam praznega pojma?

V izkustvu nimam praznega pojma, saj moja čutnost ni slepa, ker imam predmet?

So moji možgani v kadi?

Nisem prestopil meje, saj sem prešel ‘mejo’ ?

Nisem stopil čez ‘mejo’, ker sem prestopil mejo?

Umrl bom, saj sem večen?

Smrten sem, ker ne bom umrl?

Veren sem, saj ne verjamem v Boga, ker nisem religiozen?

Se spomnim spanja, če nisem ničesar sanjal?

Odkar se spomnim, sem bil?

Da bom umrl, vem iz izkušnje?

Tega ne verjamem, saj o tem nimam izkustva?

Negacija je determinacija, determinacija pa negacija?

Kot sem zapisal v Severnici.

Je življenje celo in popolno, ker je celovito?

Je celovito, saj je popolno ter celo?

Je življenje popolno in celo, ker je celovito?

Je celovito, saj je celo ter popolno?

Celovito življenje je popolno in celo, ker je celo ter popolno: celo in popolno je, saj je popolno ter celo?

Je smrt življenje?

Smrt je cela in popolna, ker je celovita?

Je celovita, saj je popolna ter cela?

Smrt je popolna in cela, ker je celovita?

Je celovita, saj je cela ter popolna?

Celovita smrt je popolna in cela, ker je cela ter popolna: cela in popolna je, saj je popolna ter cela?

Življenje je smrt?

Če je celo in popolno, je smrt, ker je celovito?

Smrt je življenje, saj je celovita, če je popolna ter cela?

Je življenje lahko nepopolno?

Da, če ni celo?

Je lahko popolno, ne pa celo?

Celo, ne pa popolno?

Če je celo, je celovito, ker je popolno?

Če je popolno, je celovito, saj je celo?

Tudi smrt ne more biti nepopolna, če je cela, niti popolna, ker ni cela?

Lahko je popolna, če ni nepopolna, saj je celovita?

More biti celovita, če ni necelovita ne nepopolna?

Če je življenje celovito, je cela in popolna smrt?

Celovita smrt je popolno ter celo življenje?

Smrt je celovita, če je celovito življenje?

Življenje je celovito, če je celovita smrt?

Je smrt življenje?

Kjer je življenje, ni smrti?

Življenje je smrt?

Kjer je smrt, ni življenja?

Živim, ker bom umrl?

Umrl bom, saj živim?

Ne bom umrl, ker ne živim?

Zakaj živim?

Saj bom umrl?

Živim, ker živim?

Umrl bom, saj bom umrl, ker bom umrl, saj živim?

Zakaj umrem?

Ker živim?

Umrem, saj umrem?

Živim, ker živim, saj živim, ker bom umrl?

Kako živim?

Da živim, saj umrem?

Kako umrem?

Da umrem, ker živim?

Determinacija je negacija?

Živim, saj umrem?

Ne umrem, ker živim?

Smrti ni, saj živim?

Negacija je determinacija?

Smrt je, ker ni smrti?

Življenja ni, saj je življenje?

Če je smrt celovita, ker ni nepopolno življenje?

In če celovito življenje ni necela smrt?

Nepopolno življenje ni necela smrt, necela smrt ni nepopolno življenje?

Smrt je celovita, saj je življenje?

Življenje je smrt, ker je celovito?

Če umrem, me ni, saj nisem religiozen?

Sem veren, ker ne verjamem v Boga?

Če umrem, smrti ni?

Determinacija ni negacija?

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’ ?

Nič, ki eksistira ter biva, ni nič, ki je, marveč nič, ki ga »ni« ?

Ni nič, ki ga ni, temveč nič, ki »je«, saj biva in eksistira?

Bit smrti ni nič, ki ga ni, ker zadnji ne eksistira ter biva?

Nič, ki ga ni, ima bit, saj ne biva in eksistira ter ni bit smrti?

Je, ker ga ni, saj ni »nič« ?

Ta eksistira in biva, ker ni nič, ki ne biva ter eksistira?

Nič, ki ga ni, je, saj ga ni: ni ga, ker je?

Tudi »nič« je, saj ga »ni« ?

»Je«, ker ni nič?

Smrt je, saj ne biva ne eksistira?

Ni nič, ki »je«, niti nič, ki ga ni?

Nima biti, ki je, ker je ni (ni, saj je)?

Je ‘nič, ki nima biti’ : ni »nič«, ki ni nič, ne nič, ki ni »nič« ?

Ni je, ker ni, saj »ni«, ker je?

Niti ni, saj je, ker »je«, saj ni?

Nima biti, ker je?

Je ‘nič, ki nima biti’ ?

Ni je, saj je ni, ker ne biva, saj ne eksistira?

Ni je, ker je ni, saj ne eksistira, ker ne biva?

Je?

Da, nima biti?

Negacija je determinacija?

Smrt je življenje?

Življenje je smrt?

Je celovito, saj je celo, ker je popolno, popolno pa, saj je celo, ker je celovito?

Kako živim?

Celo in popolno?

Kako naj živim celovito, saj eksistiram, ker bivam, ter bivam, saj eksistiram?

»Sem«, ker nisem, saj bivam, ker ne eksistiram?

Sem, saj »nisem«, ker eksistiram, saj ne bivam?

Spremenljivka je prazna, ker bivam, saj ne eksistiram?

Ni me: eksistiram, ker ne bivam?

Spremenljivka ni prazna?

»Sem«, saj me ni?

»Ni me«, ker sem?

V prazni spremenljivki?

»Da« ?

»V prazni spremenljivki« ?

Ne?

Meje med bivanjem in eksistenco ni?

Ne, saj ni prehodna?

Med eksistenco ter bivanjem je?

Ne, je prestopna?

Če je prehodna, je med eksistenco in bivanjem ni?

Če je med bivanjem ter eksistenco ni, ni prestopna?

Ni je med bivanjem in eksistenco ter ne med eksistenco in bivanjem?

Iz eksistence stopim v bivanje?

Da, je eksistenca?

Med njima ni meje?

Iz bivanja stopim v eksistenco?

Da, je bivanje?

Meje med njima ni?

Prva ni prestopna, druga je prehodna?

Prestopim mejo, ki je ni?

Da, ni prehodna?

Prestopim mejo, ki je ni?

Ne, je prehodna?

Eksistiram, ker bivam, saj »eksistiram« ?

Stojim na meji, ker potujem v neskončnost?

Bivam, saj ‘bivam’, ker »sem« ?

Nimam Prihodnosti?

Prestopam mejo, ki ni prehodna?

Prehajam mejo, ki ni prestopna?

Druge strani nima?

Ima, saj jo »preidem« ?

Meja je?

Iz eksistence prestopim v »bivanje«, iz bivanja preidem v »eksistenco« ?

Potujem na konec Bodočnosti?

Pot do resnice je resnica sama, ker se nikoli ne konča: na koncu Bodočnosti je ‘predmet’ ?

Je ‘predmet’ smrt?

Vanj verjamem, saj za smrt vem?

Verjamem, ker je absurdno?

Ne verjamem v Boga, ki eksistira?

Ne verjamem v ‘nič, ki ga ni, saj ne biva’ : v bivajočost bivajočega?

(Prvi ima bit, ker biva.

Bivajočosti bivajočega ni, saj je eksistentno eksistentnega.

Tudi to ima bit: ni ga, ker je bivajočost bivajočega.)

Verjamem v ‘Predmet’, saj nisem religiozen?

Ta je na koncu Prihodnosti?

Je Prihodnost resnična?

Je pot do resnice, ki je sama resnica?

Nikoli se ne konča, ker nima začetka?

Na začetku je Temelj?

Kaj je na koncu?

Verjamem v smrt, saj zanjo ne vem?

‘Predmet’ je smrt, ki je življenje?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Paradoks je navidezen?

V žepu nimam ničesar, ker je tam ‘Predmet’ ?

Negacija ni determinacija?

V žepu imam Temelj?

Temelj je življenje, ki je smrt?

Prihodnost nima ne začetka ne konca?

To verjamem, saj to vem?

Na začetku je Temelj, na koncu pa ‘Predmet’ ?

Vmes ni ničesar: mandala je večna?

Mandala je večna: na začetku je Temelj, ki je ‘Predmet’ na koncu?

Pot do resnice je sama resnica, ki nima ne začetka ne konca?

Je večna mandala?

Determinacija je negacija, negacija determinacija?

Pot do resnice, ki je sama resnica, ni večna mandala?

Večna mandala je pot do resnice, ki je sama resnica?

Večne mandale ni, ker »je«, saj je ni – če ni poti?

Tudi večna pot je, ker »ni«, saj je – če je mandala?

Morem na mestu večna pot zapisati večna mandala?

Da, ker izgovorim pot?

Izgovorim mandala, saj lahko na mestu večne poti napišem večna mandala?

Rečem, kar pravim?

Tako zapišem?

Rečem, kar napišem, ker tako zapišem?

Pravim, kar zapišem, saj tako napišem?

Pravim, kar rečem, ker napišem, kar pravim, ter zapišem, kar rečem?

Nikoli ne pravim ‘pot do resnice je sama resnica’, saj to napišem?

Nikoli ne rečem večna mandala, ker to zapišem?

Prvo rečem: to pravim, saj to zapišem?

Drugo napišem: to pravim, ker to rečem?

Ne morem zapisati, če ne napišem?

To tudi pravim, saj rečem?

Lahko pravim, če ne rečem?

Tako tudi napišem, ker zapišem?

Sled ne vodi nikamor kot pot, ki ne ve, kam gre?

To izgovorim: napišem, kar zapišem, saj pravim?

To zapišem: napišem, ker izgovorim, kar rečem?

Pot ne vodi nikamor kot sled, ki ne ve, kam gre?

To zapišem, saj napišem, ker rečem, kar pravim?

To napišem, saj zapišem, ker pravim, kar rečem?

‘Predmet’ je Temelj?

To pravim?

Temelj je ‘Predmet’ ?

To rečem?

Če napišem prvo, pravim, kar zapišem?

Če zapišem drugo, napišem, kar rečem?

Lahko pravim, česar ne rečem: to zapišem, saj zapišem?

Napišem, kar napišem?

To rečem, ker tega ne pravim?

Prestopil sem determinacijo, ki je negacija?

Zapisal sem determinacijo, saj nisem napisal ničesar?

Pravim negacija, ker ničesar ne rečem?

Prešel sem mejo, ki »ni« ‘meja’ ?

Prestopil sem ‘mejo’, ki »je« meja?

Nobene ni: meja eksistira, saj biva, druga ne biva, ker ne eksistira?

Onstran ‘meje’ je meja: prva nima druge strani?

Na drugi strani meje je ‘meja’, saj meja nima prve strani?

‘Meja’ je enaka kot meja: sredi prve je breg, sredi druge pa rob?

Rob je isti kot breg: meja je enaka kot ‘meja’ ?

Je rob en sam, ker je breg?

‘Meja’ je prehodna?

Tudi meja ni prestopna: breg je en sam, saj je rob?

Vem, ker ne verjamem?

Če verjamem, ne vem?

Vem, saj ni res, da ne vem?

Vem, ker vem?

V eksistenci, kjer bivam?

V bivanju, kjer eksistiram?

Kaj je v spremenljivki, ki je prazna?

Bivanje?

Da, eksistenca?

Spremenljivka ni prazna, saj v njej ni ničesar?

Veren sem, ker v absurde ne verjamem?

Verjamem v paradoks, saj nisem religiozen (nisem ateist ali kristjan . . .)?

Verjamem, da moji možgani niso v kadi?

Prešel sem mejo, ker nisem zapisal, ampak zapisal?

Kaj sem napisal?

‘Mejo’, saj nisem ničesar napisal, ker sem napisal?

Moja Pravljica je resnična?

Med Temeljem ter ‘Predmetom’ je resnica?

Pot sama, ki nima ne konca ne začetka?

Prestopil sem sled, ki ne vodi nikamor?

Hodim po poti, ki ne ve, kam gre?

Na koncu je ‘Predmet’, na začetku pa smrt?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa življenje?

Rečem smrt, saj tega ne pravim, ker »…nimam…« Prihodnosti?

Pravim življenje, saj tega ne rečem, ker nimam Bodočnosti?

Ne morem praviti, če ne rečem, saj to rečem, ker tega ne pravim?

Ne morem reči, če ne pravim, saj to pravim, ker tega ne rečem?

‘Predmet’ je Temelj, saj zavest nima zunanjosti?

Moja zavest je zavest, ker je na drugi strani zavesti ‘Predmet’ ?

Onstran ‘Predmeta’ je Temelj, ki nima zunanjosti?

Moja zavest je zavest, saj je svoja: vmes je ‘meja’, ki »je« meja?

Svoja zavest je zavest, ker je moja: svojo in mojo zavest deli meja, ki »ni« ‘meja’ ?

Zavest je meja, ki je moja?

Moja zavest »je« svoja, ‘meja’ pa meja?

Meja »ni« ‘meja’, svoja zavest pa moja?

Paradoks notranjega solipsizma:

          kot zadnji člen zavesti postavim nekaj, kar biva ter eksistira in eksistira ter biva (je razcepljeno in dvožariščno).

Je objektivno realno, saj je zunaj zavesti.

Zadnji člen zavesti je v moji zavesti.

Kar je v zavesti, ni objektivno realno.

Onstran moje zavesti je zavest.

Kar je na drugi strani moje zavesti, ni objektivno resnično.

Zunaj zavesti je, kar je v zavesti.

Zavest nima zunanjosti.

Tam je zadnji člen moje zavesti.

Onstran moje zavesti je, kar je v moji zavesti.

Moja zavest nima zunanjosti.

Tam je zadnji člen zavesti.

To je absurd.

Zadnji člen moje zavesti je subjektivno realen.

Tudi zadnji člen zavesti je subjektivno resničen.

Paradoks zunanjega solipsizma:

           kot zadnji člen moje zavesti postavim nekaj, kar ne eksistira ter ne biva in ne biva ter ne eksistira (ni razcepljeno in ni dvožariščno).

Je objektivno realno, ker tega ni v moji zavesti.

Zadnji člen zavesti je v moji zavesti.

Kar je v zavesti, ni objektivno resnično.

Zunaj zavesti je moja zavest.

Zavest nima zunanjosti.

V zavesti je, česar ni v zavesti.

Zadnji člen v moji zavesti je v zavesti.

Kar je v moji zavesti, ni objektivno realno.

Onstran moje zavesti je zavest.

Moja zavest nima zunanjosti.

V moji zavesti je, česar ni v moji zavesti.

To je paradoks.

Zadnji člen zavesti je objektivno resničen.

Tudi zadnji člen moje zavesti je objektivno realen.

      Absurd notranjega solipsizma je, da je zadnji člen zavesti subjektiven, ker je subjektiven zadnji člen moje zavesti (ter vice versa) – kar je paradoks.

      Paradoks zunanjega solipsizma je, da je zadnji člen moje zvesti objektiven, saj je objektiven zadnji člen zavesti (in vice versa) – kar je absurd.

Absurd je paradoksalen, ker iz zavesti postavim subjektivnost, ki postane objektivna.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz notranjosti, postane zadnji člen moje zavesti.

Je objektivno resničen – v zunanjosti (te ni).

Absurd je paradoksalen, saj iz moje zavesti postavim subjektivnost, ki postane objektivna.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz notranjosti, postane zadnji člen zavesti.

Je objektivno realen – v zunanjosti (te ni).

Paradoks je absurden, ker v notranjost postavim objektivnost, ki postane subjektivna.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz zunanjosti (te ni), postane zadnji člen zavesti.

Je objektivno resničen – v notranjosti.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz zunanjosti (te ni), postane zadnji člen moje zavesti. Je objektivno realen – v notranjosti.

Paradoks notranjega solipsizma ni naraven.

Absurd je v tem, da vem, saj verjamem.

Absurd zunanjega solipsizma je naraven.

V tem je paradoks.

Verjamem, ker vem.

Paradoks je absurden: vem vse, kar verjamem.

Lahko vem karkoli?

Verjamem vse, kar vem?

Karkoli vem, verjamem.

Obsojen sem na svobodo, saj sem svoboden: grem v Bodočnost.

Absurd je paradoksalen: verjamem samo, kar vem.

Vem vse, kar verjamem?

Karkoli verjamem, vem?

Grem v Prihodnost: nisem obsojen na svobodo, ker sem svoboden.

Karkoli vem, verjamem: verjamem, da je ena in ena tri?

Da, to vem.

Karkoli verjamem, vem: vem, da je ena ter dve tri?

To verjamem.

Bodočnosti ni.

Tja vodi pravljica, ki je resnična.

Tudi Prihodnosti ni.

Tja vodi pravljica, ki je realna.

Je sled, ki ne vodi nikamor kot pot: ne ve, kam gre; v Utopijo, ki ni utopična.

Bodočnost je Fantazma, ki je fantastična.

Tja gre pot, ki ne vodi nikamor kot sled.

Je pravljica, ki je resnična: ne ve, kam gre.

Notranji solipsizem je zunanji?

»Da« ?

Tudi zunanji solipsizem je notranji in obratno?

Da?

Verjamem v smrt, saj zanjo ne vem?

Prestopil sem ‘mejo’, ki ne obstaja ne ne obstaja?

Na drugi strani je zadnji člen?

Umrl bom, ker sem večen?

Prešel sem mejo, ki »ni« ‘meja’ ?

Nikoli ne bom umrl, saj sem smrten?

Kaj pravim, ker tega ne rečem?

‘Predmet’ ?

Kaj rečem, saj tega ne pravim?

Temelj?

Avtonomen sem, ker ne smem v kavarno, saj nisem fanatik?

Nisem heteronomen, ker moji možgani niso v kadi?

Na svobodo nisem obsojen, saj nisem zaprt v bunkerju, ker sem svoboden?

Ne morem popustiti dogmatiku, saj nisem fanatik?

Najboljši sem, ker moram biti še boljši, saj nisem dogmatik?

Ne vem za smrt, ker ne vem za življenje?

Je smrt ista, saj ni enaka, življenje pa enako, ker ni isto (in vice versa) ?

Oba sta enaka, nobeden pa isti: oba sta ista, nobeden enak?

Prestopil sem ‘mejo’, ki ju deli, saj ju ne poveže (poveže, ker ju ne deli)?

Prešel sem mejo, ki ju poveže ter deli in deli ter poveže, saj »ni« ‘meja’ ?

»Je« ‘meja’, ker ‘meja’ »ni« meja, saj »je« ?

Kaj torej »vidi« znanstveni metafizik, ki v nekem trenutku v svojem času prestopi mejo?

‘Stvar (samo) na sebi’, ki eksistira in biva?

Je mejni pojem kot ontološka predpostavka: Kantovega duha aficira tako, da je ‘Kant’ ?

Njegovo izkustvo je realno, ker je transcendentalno idealno?

Je Kant a priori, ‘Kant’ pa a posteriori ?

‘Kant’ je a priori, Kant pa a posteriori ?

‘Kant’ ni Kant?

Izkušnja prvega je realna, Kantova pa transcendentalno idealna?

Kant je resničen, ne pa ‘Kant’ ?

Kaj manjka Kantu, ki je ‘Kant’ ?

Resnica, saj sta oba realna?

Tudi ‘Kantu’ ne manjka nedostopni Kant?

Wittgenstein ne more govoriti, saj ni mutast?

Ni mutast, ker mora molčati?

Kaj je na drugi strani ‘meje, ki je ni’, saj ne biva ne eksistira?

Ničesar?

Tam je ‘Predmet’, ki ga ni, ker ne obstaja ne ne obstaja?

‘Predmet’ je Temelj, saj ‘meja’ nima ne začetka ne kraja?

Moji možgani so v kadi?

Odločil sem se kot filozof, ker »»ne vidim«« Temelja, ki je ‘Predmet’ ?

Prestopil sem ‘mejo’, saj sem avtonomen?

To vem, ker tako verjamem?

Ne, to verjamem, saj tako vem?

Če verjamem, ne vem?

Ne verjamem v absurd?

Da vem, da sem avtonomen, ker tega ne verjamem?

Verjamem, da verjamem, saj tega ne vem?

Sem paradoksalen?

Ni torej zavest vselej zavest o nečem?

Nazadnje o transcendenci?

Ta je na koncu neskončnega zaporedja, ki nima konca?

Konec je na koncu brez konca, ki je začetek?

Začetek se nikjer ne začne, ker je na koncu?

Se konec začne na koncu, ki se konča na začetku?

Tudi ta se nikjer ne konča?

Na koncu brez konca je ‘Predmet’, na začetku, ki se nikjer ne začne, pa Temelj?

Pot do resnice je sama resnica, ki je brez konca ter začetka?

‘Predmet’ je Temelj?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Je življenje objektivno realno, saj je smrt?

Ta je objektivno resnična, ker je življenje?

Spoštovani bralec: če nisi veren, si religiozen?

1. Verjameš, saj je absurdno, ker verjameš v Boga?

2. Verjameš v objektivno realnost, ki ni odvisna od zavesti, saj nisi veren?

3. Nisi prestopil ontološke diference (bit ni razcepljena, je pa dvožariščna)?

4. Nisi prešel zadnje ‘meje’ (‘Predmet’ ni prazen, ker je Temelj; tudi Temelj ni prazen, saj je ‘Predmet’) ?

Vprašam se torej naslednje.

Nisem svoboden, ker delam, kar hočem, vendar hočem, kar nočem?

Nočem, kar hočem, saj delam, kar hočem, ker nisem svoboden?

Svoboden sem, saj delam, kar hočem, ker ni res, da hočem, kar hočem?

Delam, kar hočem?

Tako sem določen?

Sem fatalist?

Ne smem biti fatalist, saj delam, kar hočem?

Sem določen tako, da moram biti svoboden?

Ker hočem, kar nočem?

Saj nočem, kar hočem?

Kaj nočem?

Da delam, kar hočem, ker sem svoboden?

Hočem, da sem svoboden, saj hočem, kar nočem?

Nisem svoboden, ker delam, kar hočem; tako sem določen, da ni res, da hočem, kar hočem?

Nekaj je, če ni treba?

Kratko in malo sem, saj ne vem, kaj me presega?

Kaj mi določa zavest, da je moja zavest?

Kaj določa mojo zavest, da je zavest?

Meni, ki kratko ter malo sem?

Sebi, ki kratko in malo sem?

Sem pri meni pri sebi, ker sem svoboden: na svobodo nisem obsojen?

Pri sebi sem pri meni, saj nisem na svobodo obsojen, ker sem svoboden?

Moram, saj ne smem?

Ne smem, ker moram?

Če nisem svoboden, saj sem na svobodo obsojen, smem, ker ne morem, ter ne morem, saj smem?

Tako sem obsojen, da delam, kar nočem?

Kaj moram, če sem svoboden?

Prestopiti mejo, ki je prehodna?

Česa ne smem?

Prestopiti mejo, ki ni prehodna?

Če nisem svoboden, smem prestopiti neprehodno mejo, ker ne morem preiti prestopne meje?

Zadnja je znotraj, saj je ‘meja’ ?

Prva je zunaj, ker je meja?

Meje ni, saj biva, ker eksistira?

Tudi ‘meje’ ni, saj ne eksistira, ker ne biva?

So moji možgani v kadi?

Če se odločim tako, da ne vem, prestopim mejo, ‘meje’ pa ne?

Če se odločim tako, da preidem ‘mejo’, sem svoboden?

Če nisem svoboden prestopim iz eksistenco v bivanje, ki eksistira?

Če preidem iz bivanja v eksistenco, ki biva, preidem mejo?

Potujem v neskončnost, saj stojim na mestu?

Meja ni prestopna?

Obsojen sem na svobodo, ker potujem v Bodočnost?

Ta ne prihaja iz Prihodnosti, marveč iz preteklosti: načeloma se ponavlja vedno isto (vselej enako)?

Druge strani ni?

Tam je prva?

Če ne stojim na mestu, nimam Bodočnosti, saj nisem tako obsojen?

Imam Prihodnost, ker potujem na konec brez začetka?

Svoboda mi ne prihaja iz preteklosti (nimam Bodočnosti), saj se v principu nikoli ne ponovi enako (vedno isto)?

Ni druge strani?

Da, tam ni ničesar, ker sem svoboden?

Prva stran?

Je na drugi, saj na svobodo nisem obsojen?

Se ponovi druga stran?

Da, prva, ker druge nimam?

Tudi ta se ponovi, saj prvo imam, ker je nimam?

Druga je prva, ta pa druga?

Med njima ni meje, ampak ‘meja’ ?

V spremenljivki (ki ni prazna, saj ni v njej ničesar) je ‘Predmet’ ?

Temelj?

Svoboden sem, ker »…ni…« v prazni spremenljivki ničesar?

Če je v njej temelj, sem svoboden, saj ne morem iz spremenljivke?

Moji možgani so v kadi, ker ne vem, saj se ne smem odločiti za svobodo?

Odločil sem se za ‘predmet’, ker sem svoboden?

Zakaj se nisem odločil za Temelj?

Zakaj je bil Isaak Brock general?

Kot tak je bil v rdeči uniformi z belimi pasovi ter čipkami jasno viden?

Streljajte na oficirje.

Kaj ima v žepu filozof, ki ni plankar?

Goloba na strehi, saj potuje na konec brez konca?

Njegovi možgani niso v kadi, ker je prestopil ‘mejo’ ?

Pravljica je resnična, saj je na drugi strani moje zavesti zavest?

Moja zavest nima druge strani?

Ima le en breg?

Tudi zavest ima le en breg, ker je moja zavest?

Druge strani ni, saj je tam prva?

Prve strani ni, ker je tam druga?

Plankar potuje v neskončnost: v žepu ima vrabca s prvega, drugega , . . . plota?

Obsojen je, da ima resnično pravljico?

V žepu ima beli kruh, saj ga je Resnica pustila na cedilu?

Se znanstvenik kot takšen vpraša kot filozof?

Ne, ker ni človek.

Kot takšen znanstvenik »nima« predmeta.

Se lahko znanstvenik kot znanstvenik vpraša po predmetu, če se filozof ne vpraša po znanstveniku?

Kakšen je filozof, ki se vpraša po tem, kaj je znanstvenik?

Pri Kantu?

Takšen, da mora ukiniti znanje, če naj pridobi prostor za verovanje?

Je Kantovo izkustvo realno, saj je transcendentalno idealno (razum ne more čez mejo, ker filozofova čutnost ni slepa)?

Tu torej filozof ne more imeti praznega pojma, razen na meji?

Ta nima drugega roba?

Ni tam Kantov nedostopni predmet?

Tudi danes je filozof omejen z mejo, saj ni znanstvenik?

Ta je sedaj prehodna, ker ni na drugi strani ničesar?

Danes je filozof torej kakšen?

Za razliko od Kanta, se je zmotil tako, da ima prav?

Kako se je zmotil Kopernik v zavesti?

Isto?

Drugemu Koperniku (tudi Heideggerju, . . . ) manjka ‘Predmet’ ?

Da, filozof se je danes zmotil enako – ni fanatik, saj ni dogmatik; ni dogmatik, ker ni fanatik?

Tudi ne Kant . . . in drugi svetilniki v zgodovini sveta?

(Paradoks zunanjega solipsizma je ta, da »…nimam…« Temelja (‘Predmeta’)?

Postavil sem ga ven, kjer je od nekdaj?

Tudi znotraj je od nekdaj, saj sem ga postavil noter?

Nikoli ne pridem do Temelja, ker prispem do ‘Predmeta’ aktualno?

Nikoli ne prispem do ‘Predmeta’, saj pridem Temelja potencialno?

Prestopil sem mejo (ki ni prehodna) tako, da sem prešel ‘mejo’ ?

Živim samo enkrat, ker je pot do resnice, ki je sama resnica, večna mandala?

Kamen ni živ?

Če umrem, kamna ni?

Ne gre zame, ampak za ‘Predmet’ ?

Tudi za kamen ne gre, temveč za Temelj?

Življenje je nastalo tako, da je v morje udarila strela?

Potujem v Prihodnost: meja »ni« ‘meja’, ‘meja’ »je« meja (ter vice versa) ?

Kaj če človeštvo docela propade?

Je le točka na poti, ki je diahroni premik?

Na koncu poti (ki ima začetek) je ‘Predmet’ ?

Na začetku poti (ki ima konec) je Temelj?

Sicer moja zavest, ki je zavest, nima smisla?

Zavest, ki je moja zavest, nima pomena?

Če mi nekdo poda boljši ter drugačen ‘Predmet’ (Temelj)?

(‘Predmeta’ »…nimam…« , saj »…imam…« Temelj: tudi tega »…nimam…« , ker »…imam…« ‘Predmet’ ?

Ne ne obstajata ne obstajata, ne obstajata ne ne obstajata?)

Moral bi priti iz druge paradigme?

pravljica bi ne bila Pravljica?)

Kaj je torej v Termopilah vprašal kralj Kserks kralja Špartancev?

Da mu ves svet, če lahko Leonidas pred njim skloni glavo?

Ta je nedavno nerodno stopil in ne more pokrčiti noge?

Jo bo jutri?

Morda?

Pri Termopilah stojita spomenika, ki hranita spomin na te dogodke.

Leonidasov spomenik z odgovorom špartanskega kralja na zahtevo Kserksa (perzijskega kralja), naj Špartanci predajo orožje:

“Molon labe!” (Pridi ter vzemi!)

in drugi, tedanji spomenik z najznamenitejšim vojaškim epitafom v evropski zgodovini, zapisan v verzih pesnika Simonida s Keosa:

“O XEIN ANGELLEIN LAKEDAIMONIOIS HOTI TEDE

KEIMETHA TOIS KEINON RHEMASI PEITHOMENOI”

“Pojdi, mimoidoči, ter pripoveduj Šparti,

da padli smo v izpolnjevanju njenih zakonov.”

Nato so jeseni istega leta Grki v pomorski bitki pri Salamini, spomladi leta 479 pa na kopnem (pri Platajah), povsem premagali Perzijce.

Zmage so omogočile razcvet Aten in preostalih mest ter postavile temelje temu, kar je danes vzor evropske civilizacije, trajni ideal kulturnega vzpona, ki še zdaleč ni presežen niti izčrpan.

                                                                             Damjan Ograjenšek, filozof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja