Humanizem

Veš, kako raste hrast?

Ničesar ne čuti,

le zemljo pod seboj,

in njenih sokov skrivnostno pretakanje . . .

Ničesar nima v misli –

le neba visokost

in svojo mero v njej . . .

Ničesar ne zna –

le tla sesati

in se razgovarjati z vetri brezdomci,

in vsakemu pevcu krilatemu

dati zavetja čez noč.

                                                                         Oton Župančič

Pod imenom misel zajame Descartes vse tisto, kar je v nas na način, da se tega neposredno zavedamo?

Da to opazimo neposredno v nas samih in imamo o tem neko notranje spoznanje?

Kartezij vse to imenuje misel?

Česar se v sebi neposredno zavedamo ter imamo o tistem neko notranje spoznanje?

Kar v nas samih neposredno opazimo?

Misli (cogatitiones) so vse dejavnosti volje, razuma, domišljije in čutov?

Filozof besedo ‘neposredno’ doda, da iz misli izključi, kar iz njih šele izide?

Je torej počelo hotenega gibanja misel, ker samo ni misel?

Sprehajanja ni v zavesti?

Občutenje (sentiment) ali spoznanje je, ki ga imam o tem, da se sprehajam?

Sprehajanja ni v zavesti, saj je tam sentiment?

Nisem obsojen na svobodo, ker to hočem (sprehajanje), saj spoznam, da se sprehajanja ne zavedam?

Ne sprehajam se v zavesti, temveč v misli, ker občutim, da se tega neposredno zavedam?

Se lahko sprehajam, če tega nočem?

Če nisem svoboden?

Moram takrat občutiti, da se sprehajam onstran zavesti, saj ne smem misliti, da ne mislim, da se sprehajam?

Občutim lahko, da ne mislim?

Da nimam sentimenta?

Si to morem misliti?

Lahko vem, koliko je dve krat ena, če se ne sprehajam v zavesti?

Ne morem se sprehajati zunaj zavesti, če se ne zmotim v misli, ker lahko mislim, da ne mislim?

Ne morem misliti, če se ne zmotim v sprehajanju na drugi strani zavesti, saj ne morem misliti, ker mislim? 

Se lahko sprehajam, saj tega ne občutim?

Ker ne mislim na ničesar drugega?

Mislim, kar ne občutim v zavesti, ker se sprehajam v misli?

Občutim, kar mislim v zavesti, saj se sprehajam onstran zavesti?

Morem računati onstran zavesti, če nimam sentimenta, da se sprehajam, saj računam v misli, ker se moram sprehajati zunaj sentimenta?

Na drugi strani zavesti računam, saj se moram sprehajati v misli?

Kaj računam v sentimentu, če mislim, da se moram sprehajati v sentimentu, ker ne smem misliti, da nimam sentimenta, sicer ne morem računati onstran zavesti?

Kaj računam v zavesti, če se moram sprehajati zunaj zavesti?

Kaj računam zunaj zavesti, če se moram sprehajati znotraj zavesti?

Sem svoboden, saj nisem tako obsojen?

Tako sem obsojen, da sem svoboden?

Je Descartes obsojen na Kartezija, ta pa na Boga?

Descartes ni obsojen na Boga, temveč Kartezij na Descartesa?

Kartezij ni obsojen, ker ni Descartes?

Tudi Descartes ni Kartezij, saj ni obsojen?

Cogito, ergo sum?

Bog je obsojen na Descartesa, ki se je spomnil na Kartezija?

Ta se ničesar ni spomnil, ker je Descartes?

Saj se je Bog spomnil na Kartezija, ki ima idejo Boga?

Tudi Descartes ima idejo o Bogu, ker je Kartezij?

Je Bog vzrok Descartesa, ta pa vzrok Kartezija, saj je Bog vzrok samemu sebi?

Če se je Descartes spomnil na Kartezija, ta pa na Descartesa?

Bog je svoj vzrok, ker je obsojen na Descartesa, saj se je moral spomniti na Kartezija?

Obsojen je na svobodo, ker je svoj lastni vzrok?

Moral se je spomniti na Descartesa?

Ustvaril je Descartesa pod pogojem, da ima Kartezij idejo Boga?

Descartes ni Kartezij, saj ni Boga?

Kartezij je realen, ker ni Descartes?

Descartesa ni, saj Kartezij ne misli na Boga?

Na koga misli Descartes, če ne misli na Kartezija?

Na koga misli Bog, če je svoboden?

Na Descartesa, ker je obsojen na Kartezija?

Na Kartezija?

Ta je svoboden pod pogojem Boga?

Bog je svoboden pod lastnim pogojem?

Descartes misli, da je Kartezij?

Ta je svoboden?

Je Descartes, ki je, saj misli?

Ni realen, ker je ustvaril Boga?

Tudi Kartezij je svoboden, saj je ustvaril Descartesa?

Pod pogojem Boga, ki je obsojen na svobodo?

Bog je svoj lastni vzrok?

Ni Kartezij, ki je Descartes?

Ta je tako obsojen pod pogojem Boga?  

Tudi ta je tako svoboden, ker je obsojen?

Tako sem obsojen, da sem svoboden?

Sem svoboden tako, da sem obsojen na smrt?

Na življenje, če »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Nisem tako obsojen, saj sem obsojen na večnost, ker sem svoboden?

Nimam Temelja, ki ni ‘predmet’ ?

»…Imam…« temelj, ki ni ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’, saj bom umrl?

Nikoli ne bom umrl, ker temelj ni ‘predmet’ ?

Vem, da bom umrl, saj tega ne verjamem?

Ne verjamem v absurd, ker sem veren?

Nisem ateist, saj ne verjamem v Boga?

Tudi ateist ne verjame v Boga, ker ni veren, marveč religiozen?

Ateist potuje na konec brez začetka? 

Ne ve, da je na začetku Bog?

Tega ne verjame?

Ve, da bo umrl?

Ne danes, temveč jutri?

Jutri ne?

Tega ne verjame, saj to ve?

Umrl bo jutri, danes ne?

Umrl bo danes?

Da, jutri?

Nikoli ne bo umrl?

Absurd je produktiven, ker na koncu, ki se nikjer ne začne, ni Boga?

Ateist umre na koncu regressusa ad infinitum ?

Ne verjame, da se konec brez konca začne z Bogom?

Prav tako na primer kristjan?

Religiozen je, saj ni veren?

Temelja, ki je ‘Predmet’, nima ne eden ne drugi?

Ateist »je« kristjan, ker »…ima…« temelj, saj ne bo nikoli umrl?

Boga ima na koncu, ker vanj ne verjame?

Kristjan »ni« ateist, saj »…nima…« ‘predmeta’, ker ve, da bo umrl?

V Boga verjame, saj ga ima na začetku?

temelj je ‘predmet’, ker nisem religiozen?

‘Predmet’ je Temelj?

Ne verjamem v neskončni regres, saj sem veren?

Kaj je na koncu poti do resnice, če je resnica pot do resnice sama?

Kruh?

Če sem plankar že na začetku?

So moji možgani v kadi, če verjamem, ker tega ne vem, saj ne verjamem, da je na koncu poti do resnice, če je resnica sama pot do resnice, kruh, ker ne verjamem, da pridem do resnice s sinekdoho?

Tam je kruh, le da plankar ne verjame v ‘Predmet’ ?

Verjame v vrabca na ograji, ne pa v goloba na začetku ter na koncu poti, ki je sama resnica (nima ne začetka ne kraja)?

Začne z Bogom, saj verjame v napredek, ker ne ve, da stoji na mestu, saj potuje v neskončnost?

Kaj verjame kristjan?

Da ni ateist?

Verjame v Boga, ker bo poplačan po smrti?

Tudi ateist ne verjame, da je kristjan, saj ima Boga, ker vanj ne verjame?

Oba sta plankarja?

Eden je ateist, drugi kristjan?

Ne verjamem v smrt, saj zanjo ne vem?

Ne bom umrl jutri, ker nimam pisma?

Pošljem ga v sedanjost, saj se spominjam prihodnosti?

Kaj bom dobil po smrti?

Ničesar, ker verjamem, da ne bo umrl danes, ampak jutri?

Kaj bom dobil jutri, saj bom umrl danes?

Verjamem, da ničesar, ker »…nimam…« Temelja?

Ta ni ‘Predmet’, saj ne verjamem v absurd, ampak v paradoks?

Je na koncu resnice, ki je pot do same resnice (ta je brez začetka in konca), začetek?

Verjamem v Prihodnost, ker je na začetku resnice, ki je pot do resnice same, konec (sama pot je resnica, brez konca ter začetka)?

Če je pot sama, pišem iz Prihodnosti, saj nisem plankar?

V žepu nimam ničesar, ker je ‘tam’ Temelj?

Tam »…nimam…« ničesar, razen ‘Predmeta’ ?

Sem, kar verjamem, saj tega ne vem?

Nisem obsojen na svobodo, ker ne verjamem v absurd?

(Da plankar ne ve, da je plankar, saj se je tako že odločil?

Oba sva razcepljena: že sem se odločil za paradoks, ker nisem plankar?)

Oče novoveške filozofije ni Descartes, ki je Kartezij?

Znanstveni metafizik je Kant, saj je ‘Kant’ znanstveni metafizik?

Kant spozna ‘Kanta’ z mejnim pojmom?

Pozna ‘Kant’ Kanta s praznim pojmom?

‘Kant’ ni Kant?

Ni Kant ‘Kant’, ker pozna ‘Kanta’, ki je Kant, le da Kant ne pozna Kanta?

Nima ‘Kantovega’ nedostopnega predmeta, saj je Kant?

Na meji je ‘stvar’ ?

‘Kant’ je Kant, ker spozna Kanta s praznim pojmom, saj deluje na ‘Kantove’ čute nedostopni objekt?

Čigav je transcendentalni predmet, če je Kantovo izkustvo realno?

‘Kantov’ ?

Tega ‘stvar’ aficira tako, da je Kant?

Je Kantovo izkustvo realno, ker je transcendentalno idealno?

Kaj je na ‘Kantovem’ robu, ki je breg?

Kaj je na bregu Kanta, ki je ‘Kant’ ?

Rečeno negativno, prazen pojem, ki ni, če pravim pozitivno,  dostopni objekt?

Nedostopni predmet, saj ima Kant kategorični imperativ, ker je ‘Kant’ ?

Imam v žepu prazen pojem, saj je ‘tam’ Temelj?

‘Meja’ med ‘Predmetom’ in Temeljem je prestopna, ker je tam Temelj?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Ni temelj?

Na drugi strani Temelja ni ‘predmeta’ ?

Meja med temeljem ter ‘predmetom’ je prehodna, saj ni prestopna?

Nobene ni med eksistenco in bivanjem, le da je meja zunanja, ker biva ter eksistira?

Tudi notranja meja ni meja, saj ‘meja’ ne eksistira, ker ne biva, meje pa ni, saj je?

‘Meja’ je tam, kjer je meja, ta pa je ‘tam’, kjer je meja?

Zunanja meja je ‘meja’, ker ‘meja’ je, saj je ni?

Če stojim na mestu, ker potujem v neskončnost, je moja resnica kruh?

Živim samo od kruha?

Če verjamem v smrt, ki je življenje, preidem ‘mejo’ ?

Je vprašanje po smrti druga stran vprašanja po življenju?

Nisem plankar (ta je smrt postavil na stran), saj vprašanje po življenju ni druga stran vprašanja po smrti?

Plankar prestopi mejo, ker se vpraša po temelju, ki je ‘predmet’ ?

Nimam drsečega apriorija, saj se vprašam na obe strani?

Temelj je ‘Predmet’, ‘Predmet’ pa Temelj?

Na eni strani ‘meje’ je ‘Predmet’, na drugi pa Temelj?

‘Meja’ ni meja, ker ‘meje’ ni, saj je ‘meja’ ?

‘Predmet’ je zadnji člen?

Na robu »»ne vidim«« Temelja, ker je ‘tam’ zadnji člen?

Je ‘meja’ med bregom in robom?

»»Vidim«« na bregu ‘Predmet’, na robu pa Temelj (ter vice versa)?

Med robom in bregom je meja?

Zadnji člen ni ‘predmet’, ampak ‘Predmet’, saj »»ne vidim«« Temelja, ne pa temelja?

Tega ne vem, ker tako verjamem?

Plankar tega ne verjame, saj bo umrl jutri?

Nikoli ne bo umrl?

Ne verjamem v absurd, ker sem prešel mejo (ki ni prestopna, saj je prehodna)?

Aktualno sem se vprašal po popolnosti, ki je celovita, ker sem se vprašal po celovitosti, ki je cela?

Verjamem v paradoks, saj ne živim le od kruha?

‘Mejo’ sem prestopil potencialno, ker sem aktualno prešel mejo?

Če mi vzamejo kruh?

V žepu nimam »…ničesar…« ?

                                                                         Z ljubeznijo Damjan Ograjenšek, filozof.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja