The Between Software and Impair Technologies

If you’ve been confused about Software and Impair Technologies, you aren’t alone. This post provides see it here an overview of these two well-known technology tendencies. If you’ve yet to start using Impair Technologies, keep reading for a much deeper explanation of both. You can surprised how fast you’ll get on! And with so lots of advantages to offer, you’ll be wanting to do so quickly! After all, SaaS isn’t just designed for consumers!

One of the best benefits of IaaS is that it’s easier to build computing methods and info storage, and it requires very little upfront investment. This really is particularly necessary for startups. Making use of the cloud to host applications allows them to get enterprise-class capabilities not having incurring significant upfront costs and managing costs. Being mindful of this, SaaS makes it easy to adopt these kinds of new technology movements for your organization. But how may you make the most of them?

Cloud-based Software applications can be accessed via anywhere. Not like desktop applications, SaaS applications can be contacted on any kind of device, and users don’t have to install all of them on their own personal computers. You can also work on SaaS applications anywhere you have an internet connection, to help you access and work with all of them from anywhere you really want. And what best? SaaS vendors handle upgrades and bits on a regular basis.

According to your business needs, you may choose a mixture of services. Open public cloud alternatives offer a selection of services and can integrate using your existing applications. And if you are not sure which in turn services to pick out, you can discuss with one of our Cloud industry professionals to get started. And remember, the right time to implement new technology is crucial! You don’t want to implement it too soon, or else you risk getting stuck with unsuccessful results.

Precisely what is Digital Advertising?

Digital marketing is the procedure for reaching a huge audience throughout the internet. At one time, businesses employed traditional marketing methods, such as printing advertising and television ads. Nowadays, digital marketing is just as effective since traditional advertising is supposed to continue changing as technology advances. For those considering a job in this discipline, it is important to know the various aspects of this online strategy. Let’s look at some of the most essential elements of this kind of marketing strategy.

Above all, a successful digital marketing strategy should certainly involve many different channels, just like websites, social media, email, mobile applications, image source and SEO. Different channels may work great for different businesses, with respect to the target audience, budget, and organization goals. When you are just starting out with digital marketing, here are some tips to acquire started:

Data collection may be a crucial element of digital marketing, especially with internet marketing. You should gather and evaluate data to comprehend the efficiency of your campaigns. Digital advertising lets you keep track of metrics including clicks, opinions, CTR, and website traffic. This information can then be accustomed to tweak your strategy. Applying digital marketing can help you distinguish which aspects of your company need improvement. You can also apply data via digital marketing to improve your marketing work. Additionally it is helpful to find out where to emphasis your efforts to ensure that you’re finding the best outcomes possible.

PPC advertising is another effective way to attain Internet users. Ppc (PPC) allows marketers to advertise about popular search engines like yahoo. This method enables marketers to target particular audiences based on demographics, location, and interests. PPC advertising are viewed at the top of google search result webpages and can even be viewed on mobile apps. Employing digital promoting in this way can help you your promising small to midsize business to stand out from the competition.

The advantages of Data Middle Virtualization

When you build your data center, there are several important considerations to keep in mind. Even though diversity can be effective, it can also develop difficulties with maintenance, licensing, and check here integrating systems. Therefore , it is best to give attention to standardizing your IT system by coping with only a few suppliers. A key stage to data center virtualization is reducing VM sprawl by starting policies for the purpose of VM creation and reconfiguration. By minimizing VM sprawl, your data centre can provide even more resources for business applications and services.

For instance , Tier 2 data centers have unnecessary components, redundant storage, and multiple 3rd party distribution pathways. In comparison, Rate 4 data centers give you the highest higher level of redundancy, negligence tolerance, and concurrent maintainability. With this kind of, you can be certain your data will be protected from failures. Info center virtualization has many rewards. It can help you mitigate pricey downtime and minimize consumer difficulty. In addition , simply because more companies move to a mobile staff, virtualization is crucial in order to support the requirements of these remote employees. Without the ability to access corporate info, lost sales, delayed application, or unhappy customers may all effect.

When utilizing data middle virtualization, it is vital to recognize that virtual machines are more tightly tied to a cloud environment, and as a result, you will possess fewer physical servers. This makes migration right from a physical data centre much easier. Furthermore, virtual technology allows you to back up your data with just a few clicks. Data middle virtualization likewise reduces air conditioning costs and hardware consumption. Additionally, it enables your business to make more effective use of it is resources.

Zodiac Internet casino Quebec ️ $ 70.00 Zero cost Operates Intended for $single


The EGBA met some sort of advancements built in recent years to forfeit the location involving newspaper and tv on main bets suppliers, just like EGBA associates, for IPR-infringing web site and commence software programs. Any add-ons are come across betting codes that it is attained. Preberi več “Zodiac Internet casino Quebec ️ $ 70.00 Zero cost Operates Intended for $single”

Pojem in ideja

Je metulj resničen, ker je realen?

Zbudi se v mojih sanjah, sam pa ne v Pravljici, ki je resnična?

To pa sam, sem pa realen, ne pa resničen?

Toda le, če se metulj zbudi sam v Pravljici, ki ni resnična, saj je realen, ker je resničen, sam pa se zbudim v njegovih sanjah, nisem pa metulj, saj sem resničen, ker sem realen?

Sem realen, saj sem resničen, ker se zbudim v sanjah metulja, ki se ne zbudi v Pravljici, ki je realna, ampak sam, saj je resničen, ne pa realen?

Vendar samo, če se sam zbudim v Pravljici, ki ni realna?

Sem resničen, ker sem realen, metulj pa se zbudi v mojih sanjah, ni pa jaz?

Je realen, saj je resničen?

Danes se lahko zavedam stvari, ki je objektivno realna, je pa onstran zavesti, če imam o njej objektivno realno idejo?

Objektivno realna stvar znotraj zavesti ni kratko in malo objektivno realna ideja o objektivno realni stvari zunaj zavesti, ni pa objektivno realna ideja v zavesti kar objektivno realna stvar znotraj zavesti, ker predstavlja stvar na drugi strani zavesti, hkrati pa notranjo stvar?

Objektivno realna stvar onstran zavesti je kratko ter malo objektivno realna ideja o objektivno realni stvari znotraj zavesti, prejšnja pa ni enostavno objektivno realna stvar v zavesti, saj zastopa stvar znotraj zavesti, obenem pa stvar zunaj?

Obe sta objektivno realni, ena pa je realno objektivna?

Objektivno realna ideja v zavesti je ista in enaka, ni pa ista, je pa enaka ter ista, ker ni enaka?

Kot ista je prva, kot enaka pa ista?

Kot enaka je druga, kot ista pa enaka?

Ni je v zavesti kot objektivno realne stvari, saj ni tam kot druga?

Kot takšna je prva in ista, ker je realno objektivna kot pojem (ki je ideja), je pa enak, saj je isti?

Kot enak je objektivno realen, kot drugi pa ni isti, je pa realno objektiven kot ideja (ki je pojem) ter je ista, ker je enaka?

To pa kot pojem, ki je enak in isti, saj je ideja, ker sta oba ista, eden pa je enak, saj sta oba enaka, eden pa ni isti?

Ta je pojem, ki je ideja: oba sta enaka, eden pa je isti, oba sta ista, ne pa eden?

Ni to ideja, ki je enaka, ker je realno objektivna, saj je pojem, tudi ta pa je realno objektiven, ker je objektivno realen, je pa isti, le da je drugi, saj je enak: ideja je ista, ker je prva, je pa objektivno realna, ni pa ista ter enaka, saj je objektivno realna, ker je realno objektivna?

Pojem je objektivno realen, saj je realno objektiven, je pa enak, ker je isti?

Ideja je objektivno realna in realno objektivna, saj je ista, je pa enaka?

Oba sta enaka, oba pa ista, eden pa ni enak?

Oba sta ista, oba pa enaka, ker eden ni isti?

Ideja, ki je pojem?

Pojem, ki je ideja?

Pojem (ta je objektivno realen, saj je realno objektiven) ali ideja (ki je objektivno realna, je pa realno objektivna)?

Ideja (ta je realno objektivna, ker je objektivno realna) ali pojem, ki je ideja?

Oba sta objektivno realna, ideja pa je pojem, ki je ideja, saj sta oba realno objektivna?

Eden ni objektivno realen, je pa realno objektiven, drugi je realno objektiven, je pa objektivno realen?

Pojem, ki je enak, je pa isti kot ideja?

Ideja, ki je pojem, ker je ista, saj je enaka?

Ideja je pojem, če je objektivno realna, če pa je objektivno realen pojem, je ideja?

Ta ni enaka kot pojem, je pa realno objektivna, pojem pa je realno objektiven, je pa isti kot ideja?

Oba sta objektivno realna, pojem pa je realno objektiven, ker sta oba realno objektivna ter ideja ni pojem?

Ideja je objektivna, saj je realno objektivna, pojem je realen, ker je objektivno realen, saj je ideja pojem, ki je enak, ker je isti, pojem pa je ideja, je pa ista, saj je enaka?

Objektiven je torej pojem, je pa realno objektiven, ker je realna ideja, ki je objektivno realna, saj je pojem ideja, ideja pa je ista, ker je enaka?

Oba sta objektivno realna, eden pa je pojem, saj sta oba realno objektivna, ker je ideja pojem?

Ni ta realno objektiven?

Ne, je ideja (ki ni objektivno realna), saj je ideja pojem?

Je namreč ideja, ni pa objektivno realna, ampak je ista, ker je enaka, pojem pa je enak, saj je isti, ker je »objektivno realen«, saj je realno objektiven?

Če je isti, je »pojem«, ker je ideja, ta pa je objektivno realna, saj je »realno objektivna« ?

Oba sta enaka, oba sta pa ista, eden pa je ideja, eden pa pojem?

Drevesa na drugi strani zavesti se objektivno realno zavedam z objektivno realnim pojmom, ki je v zavesti?

Drevo je objektivno realna stvar onstran zavesti, ker se zavedam objektivno realne stvari znotraj zavesti z objektivno realnim pojmom v zavesti, saj objektivno realni pojem kot stvar v zavesti ni objektivno realna stvar zunaj, ne znotraj zavesti?

Če je ideja objektivno realen pojem v zavesti, ni pa le idea, hkrati pa je ideatum kot stvar na drugi strani zavesti?

Če je torej pojem objektivno realna ideja v zavesti, ni pa samo po(j)em, je pa obenem notranja stvar kot stvar znotraj zavesti?

Stvar onstran zavesti ni znotraj zavesti, ker je ideja pojem, ni pa le idea, pojem pa ni samo po(j)em, ki je idea, marveč je ideja?

Pojem je stvar v zavesti kot reč, saj je reč kot stvar v zavesti ideja?

Ker objektivno realni pojem v zavesti ni le po(j)em v zavesti, ta pa je v zavesti samo idea, saj je objektivno realna ideja kot objektivno realni pojem v zavesti zunaj zavesti hkrati objektivno realna stvar?

Ideja je stvar v zavesti kot reč, pojem v zavesti pa ni reč kot stvar?

Ker objektivno realna ideja v zavesti ni samo idea v zavesti, ta pa je v zavesti le po(j)em, saj je objektivno realni pojem (kot objektivno realna ideja v zavesti) znotraj zavesti obenem realno objektivna stvar?

Z objektivno realnim pojmom v zavesti se ne zavedam objektivno realne stvari na drugi strani zavesti, z objektivno realno idejo v zavesti pa ne realno objektivne stvari znotraj zavesti?

Idea je po(j)em, ker je objektivno realni pojem realno objektiven, realno objektivna ideja pa je objektivno realna, saj je po(j)em idea ?

Z objektivno realno idejo v zavesti se zavedam objektivno realne stvari zunaj zavesti, z objektivno realnim pojmom v zavesti pa realno objektivne stvari znotraj zavesti?

Po(j)em je idea, ker je objektivno realna ideja realno objektivna, realno objektiven pojem pa je objektivno realen, saj je idea po(j)em ?

Ideja ni samo idea (ki je po(j)em), ker je pojem hkrati ideja, ni pa le po(j)em (ta je idea)?

Saj je ideja v zavesti obenem kot reč, ta pa je v zavesti hkrati kot pojem?

Tudi pojem ni samo po(j)em (ta je idea), ker ideja hkrati ni le idea (ki je po(j)em)?

Je pa pojem, ta pa je obenem v zavesti kot stvar, ki je tam hkrati kot reč?

Na drugi strani zavesti je objektivno realna stvar, saj je objektivno realna ideja v zavesti reč?

O ideatumu onstran zavesti imam v zavesti občutke, zaznave in predstave – objektivno realna stvar v zavesti pa je pojem, ki je ideja kot reč, ker imam zunaj te v zavesti notranjo stvar ?

Ta je vzrok pojma?

Predstav, zaznav ter občutkov nimam o stvari, ki je reč, niti o reči, ki je stvar, ampak o objektivno realni stvari na drugi strani zavesti, ki pa je vzrok ideje?

Ni ta reč v zavesti, ki je obenem kot pojem?

Ta pa je stvar, ki v zavesti ni hkrati kot reč?

Kar dejansko biva, je danes objektivno.

Danes je realno, kar stvarno eksistira?

V današnjem času nasploh velja, da je objektivna realnost realna objektivnost?

Danes biva dejanskost, stvarnost pa eksistira, ker je bivanje eksistenca, saj je eksistenca bivanje, ker stvarnost eksistira, dejanskost pa biva?

Če rečem, pravim, saj rečem?

Če pravim, pravim, ker ‘pravim’ ?

Kaj rečem, če rečem in pravim?

Kaj pravim, če ‘pravim’ ter pravim?

Isto in enako: povem ter rečem pleonazem, saj verjamem v absurd?

Verjamem, ker je absurdno: pravim (ne pa pravim) enako kot isto, saj pravim pleonazem, ‘pravim’ pa pleonazem?

Drugo Descartes, ker je Kartezij?

Tudi ta je Descartes, Kartezij pa je drugi?

Zanj objektivna realnost ni realnost stvari iz zunanjega sveta, temveč je realnost ideje kot nečesa predstav(lje)nega ?

Tudi realna objektivnost ni zanj realnost stvari iz onstranega sveta, je pa realnost pojma, ki je kot nekaj predstav(lje)nega ?

Objektivnost objektivne realnosti ni objektivnost dejanskosti, realnost realne objektivnosti pa ni realnost stvarnosti?

Je objektivnost in realnost predmeta kot objekta znotraj korelacije cogito-cogitatum (po Husserlu noesis-noema)?

Ni torej ideja pojem, saj je objektivno realna, pojem pa je ideja, ker je realno objektiven?

Na drugi strani zavesti pa ni dejanske stvari, marveč kratko ter malo stvar?

‘Tam’ tudi ni stvarne stvari, le da je ta kratko in malo dejanska?

Stvar v svoji realnosti je torej stvar v svojem bistvu ter kajstvu kot svoji permanentni možnosti, kar pa še ni bivajoče in eksistenca v svoji polni bivajočosti ter eksistentnosti: za to sta potrebni tudi eksistenca in bivanje?

Od tod (z vidika Kartezijeve (Descartesove) realnosti) ni izhodiščno vprašanje, ali obstaja neka stvar s to ter ono realnostjo, ampak kaj sodi v to oziroma k tej realnosti: v realnost, ki s spoznavnega gledišča »biva« in »eksistira« le na ravni pojma oziroma ideje kot njuna vsebina?

Realnost je mišljeno bistvo (kajstvo) stvari, kolikor predstavlja v pojmu (ideji) vsebovana realnost stvar: tisto, ki eksistira ter biva onstran ideje (pojma)?

Z Descartesovega (Kartezijevega) gledišča stvari zunaj pojma (ideje) ne moremo reči realna stvar, razen kolikor ne želimo s pleonazmom poudariti, da imamo pred seboj prav stvar, ki je v ideji (pojmu) reprezentirana oziroma exhibicionirana, predstavljena (izkazana) z objektivno realnostjo, vsebovano v pojmu jn ideji?

Je pač stvar, je res, ter je kratko in malo stvar, ne pa dejanska ter stvarna, njena realnost pa je lahko takšna ali drugačna – more biti formalna oziroma aktualna ali pa zgolj objektivna (kakršna je v idejah in pojmih)?

Formalna realnost kot aktualna realnost je dejanska (stvarna), zgolj objektivna realnost pa je čisto objektna, pred-stavna ter je po njej stvar (ki je ni brez njenega bistva kot kajstva, (kajstva kot bistva), stvarnosti (dejanskosti) kot bitnosti), v pojmu (ideji) objektno (predstavno) navzoča: naj gre za kamen, človeka, umetnino ali Boga?

Pri zunanji stvari gre vselej za aktualno, to je bivajočo (eksistirajočo) bitnost, za bivajoče (eksistirajoče) z lastno bivajočostjo (eksistentnostjo), pri njeni objekt(iv)ni realnosti pa za njeno navzočnost v ideji (pojmu), za mišljeno navzočnost?

To na eni strani pomeni, da je stvar tu (v zavesti, kjer je onstran reči) le kot mišljena (je hkrati kot pojem (ideja)), na drugi strani pa to ne pomeni, da je vse zgolj izmišljeno, proizvedeno le v domišljiji?

Objektivna realnost ni ne dejanska (stvarna) ne umišljena, je sicer zgolj mišljena, ni pa izmišljena in ni samo subjektivna, saj ima, rečeno sholastično, svoj sub-jectum, podložek?

Vsaka ideja (misel, ki ima v sebi objektivno realnost – ker je resnična ideja, zares ideja) ima po Karteziju/Descartesu svojo podlago, ki ni drugega kot stvar; ta pa biva (eksistira) zunaj (na drugi strani) zavesti ter deluje, učinkuje na idejo kot vzrok, kot stvarni (dejanski) vzrok nastanka ideje?

Ideja ni le idea, ampak je vselej že ideatum ?

Kartezijska (Descartesova) ideja je torej dvožariščna: glede na miselni izvor se ideje ne razlikujejo med seboj, razlikujejo pa se kot predstavnice in/ali zastopnice stvari?

Sprva, torej izvorno, ne gre za razlike, ki izhajajo iz splošne različnosti stvari v njihovi množičnosti: ne gre za to, da se med seboj razlikujejo ideja jabolka, ideja hruške ali ideja sonca ter ideja reke?

Descartes vselej prispe do intencionalnega predmeta (objekta), do dejanske stvari, nikoli pa do stvarne stvari (ki ni dejanska), saj nikoli ne doseže prezentacije kot takšne?

Tudi Kartezij vedno doseže intencionalni objekt (predmet), stvarno stvar, ne pa dejanske (ta ni stvarna), ker nikoli ne pride do reprezentacije kot takšne?

Prispe do Boga (saj ima o njem objektivno idejo), ki je njegov vzrok kot dejanska stvar (ideja ni le idea)?

Do boga (o njem ima objektiven pojem) kot do svojega vzroka kot stvarne stvari (pojem ni samo po(j)em)?

Je Kartezij Descartes pod pogojem Boga po sebi, ker Bog ni bog, če je Descartes Kartezij?

Ni Descartes po sebi pod pogojem Boga, ki ni bog, po-sebni bog pa je pod pogojem Kartezija, ki ni Descartes?

Nič ni po sebi, če ni na sebi, saj je vse zgornje v korelaciji noema – noeza, vzrok pa je B(b)og?

Nič ni na sebi, če ni po sebi, vse zgornje pa je v korelaciji noeza – noema, vzrok pa je b(B)og?

Od tod mišljeno ni zgolj mišljeno, ker ni izmišljeno: torej je Bog stvaren, saj je bog, ker je bog Bog, saj je stvaren?

Tudi Kartezij, ker je Descartes?

Ta ni izmišljen, saj je Kartezij?

Nobeden ni stvaren razen Descartesa, ker je stvarni Kartezij dejanski Descartes (in vice versa) ?

To pa le za Kartezija, ki ni preskočil Descartesa; zgolj za filozofa, ki je preskočil Boga pod pogojem boga, boga pa pod pogojem Boga?

Kartezijeva ideja je dvožariščna,saj je ta stvaren, ker je dejanski, Descartes pa ni izmišljen, saj je Kartezij?

Kdo je stvaren?

Kdor je dejanski?

Kdor ni dejanski, ni stvaren, nobeden pa ni izmišljen?

Eden je stvaren, ker je dejanski, saj je stvaren dejanski Descartes, ker ni Kartezij?

Stvarni Kartezij pa ni izmišljen, saj ni dejanski?

Tudi dejanski Descartes ni izmišljen, ker je stvaren, saj je dejanski stvarni Kartezij, ker ni Descartes?

Descartes (ta je stvaren) stvarnosti ne doseže (razen pod pogojem Boga, ki ni izmišljen, saj je bog), ker je stvaren dejanski Kartezij, saj ni dejanski Descartes, zadnji pa si ne izmisli b(B)oga, ker je stvaren?

Morda Bog, ki ni Bog, saj je dejanski, ali bog, ki je bog, ker je stvaren?

Saj je Bog bog, ker je stvaren, bog pa je Bog, saj je dejanski?

Mogoče bog, ki ni bog, ker ni stvaren, ali Bog, ki je Bog, saj ni dejanski?

Ker je Bog bog, saj je dejanski, bog pa je Bog, ker je stvaren?

Stvarni Descartes torej ni Kartezij, temveč je stvaren, dejanski Descartes pa ni stvaren, saj je dejanski?

Se prvi spomni na stvarnost, ker se spomni na samega sebe?

Tudi dejanski Descartes ni Kartezij, marveč je dejanski, stvarni Descartes pa ni dejanski, saj je stvaren?

Spomni se na dejanskost, na samega sebe pa se ne spomni?

Na Boga?

Da, na Kartezija, toda ne na boga, ker ni nobeden izmišljen?

Tudi Kartezij se spomni na samega sebe, saj ni Kartezij, pač pa Descartes?

Torej kdo je za dejanskega Descartesa stvaren, kdo pa je dejanski za stvarnega Kartezija, če je Descartes Kartezij, Kartezij pa Descartes?

Ni prvi stvaren, ker je drugi dejanski ter stvaren, drugi pa ni isti, ni pa enak, saj ni enak, ker je isti, saj je prvi?

Kdo pa je dejanski za stvarnega Descartesa in kdo je torej stvaren za dejanskega Kartezija, če je Kartezij Descartes, Descartes pa je Kartezij?

Je prvi dejanski, drugi pa je stvaren ter dejanski, ker je drugi enak, je pa isti, saj je isti, ker ni enak, saj ni prvi?

Za Kartezija (ki je Descartes) objektivna realnost kot realna ni dejanskost, marveč je možnost, ker ne pomeni bivanja v današnjem smislu, ampak bistvo v pomenu bitnosti?

Za Descartesa (ta je Kartezij) pa realna objektivnost kot objektivna ni stvarnost, je pa možnost, saj ne pomeni eksistence kot danes, temveč kajstvo kot bitnost?

Za Descartesa/Kartezija dejanskost kot dejanska ni realnost, ker je možnost, saj ni eksistenca kot danes, temveč je bistvo (pojem) v smislu bitnosti?

Za Kartezija/Descartesa pa stvarnost kot stvarna ni objektivnost, ker je možnost, ni pa bivanje kot danes, marveč je bit eksistirajočega kot kajstvo (ideja)?

Danes je stvarnost dejanska, saj dejanskost ni odvisna od stvarnosti, ker ta ne zavisi od dejanskosti, dejanskost pa je stvarnost?

Je ustvarjena, saj »ni« stvarskost, ker je celokupnost vsega, kar eksistira: saj ni stvarskost, »je« pa ustvarjenost, ker vse, kar eksistira, biva?

Se ne spomnim, saj ustvarim?

Ker ustvarim, saj se spomnim?

Ne ustvarim, ker se spomnim?

Saj se spomnim, ker ustvarim?

Pot do Resnice je Resnica sama, ki nima ne konca ne kraja?

Nisem poudaril poti tako, da sem pozabil na njen začetek, ki se začne na koncu, ter na njen konec, ki se nikjer ne konča?

Nisem poudaril začetka poti, ki se nikjer ne začne, in njenega konca, ki se konča na začetku, tako, da sem vtaknil glavo v pesek?

Verjamem v paradoks, da sem večen, saj bom umrl, ne pa v absurd, da ne bom umrl, ker sem večen?

Premalo sem se zmotil, saj imam vedno prav?

Tako sem se zmotil, da imam prav, ker se ne smem umakniti, saj sem svoboden?

Nisem svoboden tako, da sem nanjo obsojen, ker nisem fanatik, saj imam boljši kategorični imperativ, ker nisem dogmatik?

Damjan Ograjenšek, filozof

Osmi (beli) dan v črnem tednu?

Za tiste v prihodnosti prihodnosti sedanjosti,

ki se jih mogoče tiče, ker se jih morda spominjam.


Pleonazem pove, kar reče in pravi, ker reče, kar pove ter pravi, saj pravi, kar reče in pove?

Kaj pleonazem pove, če pravi ter reče, da pove in pravi, ker tega ne reče, saj pravi, ker tega ne reče ter pove?

Kaj pravi, če tega ne pove, niti ne reče?

Kaj reče, če tega ne pove, ampak pravi?

Če tega ne pove in pravi, saj pravi, ker ne reče, niti pove, kaj pove?

Pove, da pravi, saj ne reče, tega pa ne pove?

Reče, da pove, ker ne pravi, saj to pravi, ker pove, ne pa reče?

Pravi, da pove, saj ne reče, ker to reče, saj pove, ne pa pravi?

Pove, da reče, ker ne pravi, temveč tega ne pove?

Pravi, da ne pove, saj reče, ker tega ne reče?

Ne pove pa, saj pravi; ne reče pa, da pove, ker pravi?

Tega ne pravi, saj ne pove, marveč reče?

Kaj pravi, če to pove, ne pa reče, to pa pove?

Če pove, kar pove ter ne reče?

Kaj pravi?

Kaj pove, če to pravi, reče pa ne, ker to pravi?

Kaj pa pove, če pravi, kar pravi, ampak ne reče?

Kaj torej reče, če tega ne reče, pove pa, saj ne pove?

Ker reče, saj pravi, da ne reče, ker to pove; ne pove pa, saj reče, da ne reče, ker pravi: saj pravi, temveč reče, da to pove, ne pa reče?

To marveč pravi, da pa tega ne pravi – ker reče, ampak pove?

Pravi enako, saj to reče in pove, ker pleonazma ne pravi?

Ne reče pa istega ter ne pove, saj tega ne pravi, ker pove isto?

To pravi, ne pa reče, ne pove pa pleonazma: pravi in reče enako, to pa pove?

Kaj torej reče, če pravi isto (ter to pove), reče pa pleonazem, saj ne pravi enakega: to reče in pa pove, pleonazma pa ne pravi?

Kaj torej pravi?

Reče enako ter isto, ker to pravi, pove pa, saj reče enako?

Tega pa ne pove, temveč pravi in reče, ker to pravi ter pove in ne reče, tega pa ne reče, to marveč pove ter pravi?

Pove torej, da pravi, saj ne reče, tega pa ne pove, ker pove isto, ne pa enakega, saj pravi enako, isto pa ne, ker to reče, pove pa in pravi?

Reče (ne pa pravi), ampak pove, saj tega ne reče, temveč pove?

Pove (to pa reče), ker tega ne pravi, pravi enako, ne pa enakega ter istega in istega, saj pove ter reče, pravi pa ne?

Reče pleonazem, ker tega ne pravi, pove pa enako in enako, ne pa istega kot enakega?

Pove pleonazem, saj tega ne reče, ker pravi isto ter isto in enako ter enako, pravi pa enako in isto, saj ne pove pleonazma, ker reče enako kot isto?

Reče isto ter isto, kar pravi, saj reče (pove pa enako in isto)?

Pove enako, isto pa ne, ker reče ter pravi (ne pove pa enakega in istega)?

Vidi, ker ve?

Ve, saj vidi?

Vidi resnični svet, ve pa, da je realen, ker ve za realni svet, saj vidi, da je resničen?

Ve za resnični svet, ker vidi, da ni resničen, saj vidi realni svet, ker tega ne vidi?

Ve ali vidi?

Vidi, saj ne ve?

Vidi ali ve?

Ve, ker ne vidi?

Vidi, saj ne vidi, ne ve pa, ker ve?

Ne vidi, saj vidi, ker ve, saj ne ve?

Vidi ali ne, ker ve?

Ne vidi ali vidi, saj ne ve?

Ne ve ali ve, ker vidi?

Ve ali ne ve, ne pa vidi?

Kaj ve?

Kar vidi, saj tega ne ve?

Tudi vidi?

Ne ve pa, kaj vidi?


Ta ni enak, ker je isti, saj je enak in enak?

Isti je, ker je isti, saj je enak, ker je isti?

Pri Descartesu objektivna realnost ni realnost stvari iz zunanjega sveta?

Ni realnost ideje kot nečesa predstav(lje)nega ?

Tudi pri Karteziju (ta je Descartes) objektivnost objektivne realnosti ni objektivnost dejanskosti, ampak je objektivnost intencionalnega objekta, predmeta kot objekta znotraj korelacije cogito-cogitatum (po Husserlu noesis-noema)?

Znotraj omenjene korelacije je intencionalni predmet (kot objekt) bistvo kot kajstvo?

Subjekt (cogito, noesis), ki je mišljenje (cogitatum, noema)?

Kot bistvo je subjekt čisti predmet, čista misel?

Pove jo definicija kot kajstvo, kot mišljenje?

Mišljeno bistvo ali kajstvo stvari kot vsebina ideje ali pojma, ki s spoznavnega stališča »biva« le v svoji permanentni možnosti kot realnost kot objektivnost objektivne realnosti, je torejobjektivnost kot realnost kot čista objektnost, pred-stavnost ?

Je bistvo ideje, ki ga definicija pojma pove kot kajstvo?

Je bistvo pojma, ki ga definicija ideje izreče kot kajstvo?

Bistvo ideje je nedefinirano kajstvo pojma, bistvo pojma pa ni definirano kajstvo ideje?

Bistvo ideje je kot definicija pojma isto kot kajstvo ideje, ker je bistvo pojma kot definicija ideje enako kot kajstvo pojma (ter vice versa)?

Kot definicija pojma je bistvo ideje isto kot njeno kajstvo, kot definicija ideje pa je bistvo pojma njegovemu kajstvu enako (in enako ter isto)?

Je definicija pojma ista kot definicija ideje, ki je enaka kot definicija pojma?

Prva je bistvo ideje kot kajstvo, druga kot kajstvo ni bistvo pojma?

Pri prvi je bistvo isto kot kajstvo, pri drugi je enako, saj je pojem isti kot ideja, ta pa ni enaka kot pojem?

Vem za idejo po njenem bistvu, ne pa za kajstvo pojma, ker vem za idejo po njenem kajstvu, ne vem pa za bistvo pojma?

Vem za pojem po njegovem kajstvu, ne vem pa za bistvo ideje, saj vem za pojem po njegovem bistvu, ne pa za kajstvo ideje?

Je bistvo isto kot kajstvo, ideja pa ni enaka kot pojem, ker je kajstvo enako kot bistvo, pojem pa je isti kot ideja (in vice versa)?

Pojem je bistvu enak, saj je ideja, ta pa je pojem, ker je ista kot kajstvo?

Pojem je enak ter isti, saj je ideja, ideja je ista in enaka, ker je pojem – bistvo je enako ter isto, kajstvo pa je isto in enako (ter vice versa)?

Vem za bistvo, saj vem za isto, ne pa za enako?

Če vem za kajstvo, vem za enako, ne vem pa za bistvo?

Vem za isto in za enako?

Za kaj torej vem?

Za pojem, ki je enak ter isti, ker ne vem za idejo; in vem za idejo, ki je ista ter enaka, saj ne vem za pojem (in vice versa)?

Za kaj vem, če vem za enako ter isto?

Za idejo, ki je ista in enaka, ker ne vem za pojem; ter za pojem, ki je enak in isti, saj ne vem za idejo (ter vice versa)?

Lahko vem za bistvo, ne pa za kajstvo?

Vem za kajstvo, ne pa za bistvo?

Ne v realnem izkustvu, kjer je pojem isti in enak, ker je ideja; ne v resnični izkušnji, kjer je ideja ista kot bistvo, pojem pa je enak kot kajstvo?

Če je izkustvo isto ter enako, saj je izkušnja, ta pa je in ni izkušnja, ker je izkustvo?

Danes človek ni dejanski, ker Descartesa ne »razume« ?

Je pa stvaren, saj »razume« Kartezija?

Verjame, ker je absurdno, saj ne verjame, da umre, ker to ve?

Kaj ve?

Kar ve Descartes, ki je Kartezij – tega pa ne verjame?

Verjame Karteziju, ne pa Descartesu?

Ne verjame Karteziju, saj verjame Descartesu, ker ve, kar Kartezij, Descartesu pa ne verjame?

Kaj torej ve?

Kar Kartezij, ki je Descartes?

Toda tega ne ve, saj verjame Karteziju, ki ni Kartezij, ne pa Descartesu, ki ni Kartezij, ker ve, kar Kartezij, ne ve pa, kar Descartes, saj nobenemu ne verjame?

Ve, kar Descartes, ki je Kartezij?

Tega ne ve, ker verjame Descartesu, ki ni Descartes, in ne Karteziju, ki ni Descartes, saj ve, kar Descartes, ne pa, kar Katezij, ter ne verjame nobenemu?

Kdo je Kartezij, če ni Descartes, niti Kartezij?

Tudi Descartes ni Descartes, ker ni Kartezij?

Kdo je torej Descartes, če je Kartezij, saj ni Descartes, ker ni Kartezij, saj je Descartes?

Kdo je Kartezij, ki ni Kartezij, ampak Descartes, je pa Kartezij in ni Descartes?

Kaj ve Kartezij, ki je Descartes, ne ve pa, kar ve Descartes, ker ni Kartezij?

Kaj ve Descartes?

Ni ta Kartezij, ki tega ne ve, Kartezij pa ni Descartes?

Kartezij ni Kartezij, niti Descartes; Descartes ni Descartes, niti Kartezij?

Ve Kartezij, kar ve Descartes, ni pa Kartezij, saj Descartesu ne verjame?

Tudi Descartes (ta je Kartezij) ve, kar Descartes (ki je Kartezij) – Kartezij, ki ni Kartezij, verjame Descartesu, ta pa Descartesu ne verjame, ker ni Descartes?

Je Kartezij?

Da, ni Descartes, ne Kartezij?

Kdo je torej Descartes, ki ne ve, da je Kartezij, saj ne verjame, da je Descartes?

Kartezij pa ne ve, kdo je, ker je Descartes, ta pa ve, da je Descartes, saj ve kdo je, ker ni Descartes?

(Ni Kartezij subjekt ter je v situaciji Descartesa?

Descartes pa je v situaciji Kartezija, saj je subjekt?

Prvi objektivne resničnosti ni postavil v zavest (kot Kartezij), temveč na drugo stran, ker je dejanski?

Tudi Descartes objektivne realnosti ni postavil v zavest (kot Descartes), saj ni dejanski?

Onstran je stvarni Kartezij, na tej pa dejanski Descartes?

Zunaj stvarnega Descartesa ni, tukaj pa je dejanski Kartezij?

Današnji človek pravi, kar reče?

Da je objektivno realen, pove s pleonazmom, ker razume Kartezija (ne pa Descartesa)?

Reče, kar pravi: s pleonazmom pove, da je objektivno resničen, saj razume Descartesa (ki je Descartes)?

Kdo se torej zaveda dejanske stvari, če se kratko in malo zaveda stvari?

Kdo se zaveda stvarne stvari, če se kratko ter malo zaveda dejanske stvari?

Ničesar ni na drugi strani zavesti?

Kaj je onstran zavesti, če ima zavest samo eno stran?

Stvarna stvar je na drugi strani dejanske, je pa zunaj roba zavesti, ki ima dva bregova (eden je rob)?

Dejanska stvar pa je na bregu zavesti, ker je na njenem robu: ista je, saj je enaka?

Ni tam tudi stvarna stvar, ki ni enaka, ker je ista, saj je na drugi strani zavesti (ta nima ne brega ne roba)?)

(Kartezij je subjekt v situaciji Descartesa, ta pa je subjekt v situaciji Kartezija?

Situacija je subjekt, ker je subjekt situacija (in vice versa)?

Kdo je pod Krimom, če je Descartes Kartezij?

Descartes je pod Krimom Kartezija, ali je Kartezij pod Krimom Descartesa, saj pod Krimom ni ne Kartezija ne Descartesa, sta pa v situaciji, ker nista subjekta?

Kje je Krim, če ni situacija?

Kje sta subjekta, če sta pod Krimom?

Kartezij je subjekt, saj je Descartes, ta pa je enak ter isti, ker je v situaciji?

Descartes je Kartezij, saj je subjekt, subjekt pa je isti, ker je enak, saj ni subjekt?

Eden je pod Krimom, ker je v situaciji?

Drugi je v situaciji, saj je pod Krimom?

Descartes (ta je Kartezij)?

Kartezij, ki ni Kartezij?

Kje je Descartes?

Kjer je Kartezij?

Tudi Kartezij je enak, ker ni isti?

Je stvarni Descartes dejanski Kartezij, ki ni stvarni Descartes?

Eden je isti, drugi dejanski?

Drugi je eden, isti pa eden?

Med obema je meja, »ne« pa ‘meja’ ?

Onstran meje je Kartezij Descartes, saj je meja prestopna, ker ni prehodna?

Zunaj ‘meje’ »»ne vidim«« Kartezija (Descartesa), saj ju »»vidim«« na njenem robu in bregu, ker ‘meja’ nima nobene strani?

Tam je Descartes Kartezij – Kartezij pa je poslednji člen, saj je Descartes?

Tukaj pa je Kartezij Descartes, ki ni razcepljen, ker je na drugi strani, saj je Kartezij Descartes, ker je na robu?

Je zadnji na bregu, ni pa enak, ampak isti?)

Z daljnogledom (ki poveča desetkrat) opazujem sto metrov oddaljeni predmet s premerom enega metra. Vidim ga desetkrat večjega, kot če ga s prostim očesom zagledam deset metrov od sebe.

Ker od daljnogleda ni neodvisen?


Če omenjeni predmet ne obstaja, ni daljnogleda?

Zakaj ne?

Kako vem, da predmet v premeru obseže meter?

Izmerim ga brez daljnogleda.

Z daljnogledom?


Kaj si povem?

Kar pravim, saj rečem?

Pravim, povem pa, ker rečem?

Da, rečem, povem pa, saj pravim?

Kaj samemu sebi pravim?

Kar povem, ker rečem?

Povem, saj pravim, ker rečem?

To rečem, saj to pravim in povem?

Toda, kaj sebi samemu rečem?

Kar povem, ker pravim?

Kar povem, saj rečem, ker pravimi?

Tega ne pravim, povem pa, saj rečem?

Sebi povem, ker pravim ter rečem, to pa pravim in povem ter rečem, saj rečem, ker povem in pravim?

Sebi pravim ter povem in rečem; to povem, saj pravim, ker rečem, tega pa ne rečem ter pravim in povem?

Sebi to rečem, povem pa, saj pravim – ter to povem in rečem ter pravim; ker to pravim, saj ne povem, ker tega ne rečem?

Kdaj sem enak, z daljnogledom pa isti: kdaj pa sem z daljnogledom isti, če nisem enak?

Ko sem isti, saj brez daljnogleda nisem isti: tedaj sem enak, ne pa takrat?

Takrat nisem enak, ne pa tedaj, ker sem tedaj, na pa takrat?

Nimam daljnogleda tedaj, ne pa takrat, saj ga imam tedaj?

Imam ga takrat, ko tedaj nisem isti?

Isti sem tudi tedaj, ko ga nimam takrat?

Kdaj sem enak, če tedaj nisem isti?

Kdaj sem enak, če nisem enak?

Ko sem isti?

Takrat sem tedaj, tedaj pa takrat?

Tedaj nisem takrat, sem pa tedaj, ker sem enak?

Tedaj nisem enak, saj sem isti – ker sem enak?

Sem isti takrat, saj sem enak, ker nisem enak?

Kdaj sem enak?

Tedaj in takrat?

Tedaj nisem isti, saj sem takrat?

Takrat sem enak, ker sem tedaj?


Ko sem isti, saj sem enak?

Ko sem enak, ker sem isti?

Star sem enako kot brat, če sva doma?

Vrnem se k bratu iz trgovine, ki ostane doma, ker sem star isto?

Takrat nisem tedaj, saj tedaj nisem takrat?

Tedaj ali takrat?

Ne, tedaj?

Takrat ali tedaj?

Tedaj, ne pa takrat?

Sem tedaj mlajši?

Da, takrat?

Takrat sem starejši, ne pa tedaj?

Takrat z bratom nisva enaka, ker sva tedaj ista?

Takrat pa sva ista, ne pa tedaj?

Če se k bratu vrnem brez daljnogleda?

Če pridem domov z daljnogledom, se vrnem enak: prispem k istemu bratu, nikoli pa ne pridem nazaj?

Se takrat vrnem tedaj, ne pa takrat?

Tedaj ne prispem tedaj, ampak tedaj?


K enakemu bratu, ki je isti?

K istemu bratu, nisem pa isti?

Tedaj sem enak, sem pa takrat; takrat nisem isti, saj sem tedaj?

Je takrat brat isti, ker je tedaj: tedaj pa je isti, saj je takrat?

Tedaj sem pri bratu, ker sem starejši?

Ne pa takrat, saj tedaj nisem takrat?

Ko nisem starejši, sem z bratom enak – stara sva enako, ker je brat isti?

Ko pa je mlajši, sem z bratom isti, saj je enak, nisva pa ista?

Kdaj sva enaka?

Ko je brat isti, ker je enak?

Stara sva isto, saj nisva enaka?

Kdaj sva ista?

Star sem enako in isto – tedaj sva z bratom stara enako, takrat pa sem star isto ter enako?

Sem tedaj star takrat, tedaj pa tedaj?

Sem takrat star tedaj, takrat pa tedaj?

Če se vrnem brez daljnogleda nisem resničen, ker sem realen: če pa se vrnem realen, sem resničen, saj pridem domov z daljnogledom?

Nikoli se ne vrnem domov z daljnogledom, ker sem resničen, saj nisem realen?

Dom pa dosežem brez daljnogleda, ker nisem isti, niti enak: ne prispem k istemu bratu, ki je enak, saj je enak, ni pa enak?

Ker sem isti?

Da, enak; brat pa je enak, saj je isti?

Tudi z daljnogledom sem isti?

Pridem k istemu bratu z limito, ker je enak?

Brat ni resničen, saj je realen?

Prispem k enakemu bratu, ker sem realen, saj nisem resničen?

Resničen sem pri realnemu bratu, ker sem realen, brat pa je resničen doma, kjer je realen, ni pa resničen?

Sem doma sam pri bratu, to pa z realnim daljnogledom, ki ni realen?

Doma sem brez daljnogleda, toda resnično doma – pri resničnemu bratu, ki je realen?

Doma sem realno, saj sem resničen; to pa pri bratu, ki je realen, ker ni resničen?

Nikoli nisem doma: bratu se poljubno približam, toda le z daljnogledom?

Koliko sem star brez daljnogleda?

Domov pridem k enakemu bratu, ta pa je zdoma?

Gleda me z daljnogledom, če je doma (nikoli pa ne dosežem doma)?

Doma sem torej v realnem svetu, saj sem star enako kot brat, ki je starejši?

Nisem pa doma v resničnem svetu, če nimam daljnogleda, ki je realen, ker nimam daljnogleda v resničnem svetu?

Doma sem pri realnem bratu, ki je resničen: ni ga doma, od doma me gleda z resničnim daljnogledom, saj nikoli ne pridem domov (če nisem realen, ker nisem resničen)?

Brez daljnogleda?

Da, vrnem se domov k istemu in enakemu bratu?

Nisem doma z daljnogledom v realnemu domu, saj sem resničen; pri realnemu bratu, ki živi v resničnem svetu, kjer je doma, ker ni realen?

Doma sem pri bratu, saj sem resničen?

‘Tam’ je doma tudi brat, ki je realen?

Kdo ima daljnogled?

Brat, ki je isti, ker je enak, saj je doma takrat, ko je resničen, tedaj pa ga ni doma, ker je takrat realen?

Daljnogled imam sam?

Tedaj, ko sem doma z resničnim daljnogledom, nisem pa pri bratu, ki je doma, saj sem enak, ker sem isti?

Takrat sem pri bratu doma brez limite, saj nisem doma: doma pa sem zdoma, ker živim v realnem svetu, ki je resničen?

Descartes živi v realnem svetu, ki je resničen, Kartezij pa v resničnem svetu, ki je realen?

Kdo postavi objektivno realnost v idejo, ne pa v dejanskost?

Descartes: ta je dejanski Kartezij, ki vrne v idejo objektivno resničnost, ker ni dejanski?

Dejanski je tudi Kartezij, saj ni Kartezij?

Oba Descartesa sta objektivna (eden je realen, drugi ni Descartes)?

Kdo je resničen?

Kartezij, ki je Descartes?

Ta je Descartes, ki je Descartes?

Ideja je dvožariščna: ni Kartezij Kartezij, ker Descartes misli, da ni Kartezij?

Pove pleonazem Descartes, če Bog ne ustvari Kartezija, saj je Kartezij Descartes?

Kdo torej pove pleonazem, če Bog ustvari Kartezija, ker je Descartes Kartezij?

Cogito, ergo sum?

Je dvožariščen Descartes – ta je, saj misli, da je Kartezij, pod pogojem boga?

Ni Bog Bog, njegov vzrok pa je bog?

Kaj misli Kartezij pod pogojem Boga, če je Descartes?

Kaj misli bog pod pogojem Kartezija, če ima Descartes idejo Kartezija pod pogojem Boga?

Da je Bog, ker ni Bog, saj je Descartes Karteziji, ker misli Kartezij, da ima objektivno realno idejo o Descartesu, saj ni Descartes?

Je resničen?

Da, realen, ker je Kartezij?

Tudi ta ni Descartes, ki je resnični Kartezij, saj ni realen?

Kdo je dejanski?

Descartes, ki nima le idee, temveč objektivno resnično idejo, ker je kratko in malo Kartezij?

Dejanski pa je Kartezij, le da ima objektivno realno idejo Descartes, ki je Kartezij?

Je dejanski Descartes, ki je resničen, saj je realen?

Ni dejanski Kartezij, ker je dvožariščen, saj je Descartes?

Oba ustvari Bog, ker pove pleonazem Kartezij?

Pleonazem pove Descartes, saj Kartezij ni Descartest, Descartes pa ni Kartezij?

Tudi človek je danes dejanski, ker se ne spomni drugega kot pleonazma?

Objektivna resničnost je objektivna realnost, saj je prvo postavil onstran zavesti?

Drugo je vrnil v zavest, ker je danes človek realen, saj je resničen?

Je človek danes dejanski, ker je realen, saj nima zunaj zavesti ničesar mimo samega sebe, ker je resničen?

Tudi ta ni danes resničen, ampak realen: dejanski je na drugi strani zavesti, saj se zaveda samega sebe, ker ni dejanski?

Realen je, saj je resničen, ker je dejanski?

Resničen je, ni pa realen, saj je dejanski?

Ni dejanski, ker je resničen in realen, saj je resničen, ker je dejanski, saj ni dejanski?

Realen je, ker je realen ter resničen, saj je dejanski, ker je resničen, saj je realen?

Kam torej potuje Descartes, ki ga ustvari Bog pod pogojem boga?

Kam pa potuje Kartezij, ki je Descartes?

Danes potuje človek v bodočnost, ker nima prihodnosti?

Pove pleonazem, saj tega ne reče, ker pravi?

(Naj verjamem v Prihodnost?

Da (verjamem), ker sem humanist.

Ne vem za sedanjost?

Ne, spomnim se prihodnosti njene prihodnosti.

(Lahko verjamem, ker ne vem?

Če se spomnim (ne verjamem v absurd).

Morem vedeti, če se ne spomnim?

Saj ne verjamem (ne verjamem v paradoks).)

Do osmega črnega dne v črnem tednu vselej pridem z limito; nikoli pa ne dosežem z limito v črnem tednu osmega belega dne?

Damjan Ograjenšek, filozof

Ne hrast ne hrošč ga ne pozna, človek ni krona sveta.

Je tam morda jezero plavo

ali je zelen ledenik?

O Lilliputu je vse znano,

o Brobdingnagu nikdar nič.

Gregor Strniša

(Za tiste, ki se jih morda tiče.)

Pleonazem ali besedno preobilje je nepotrebna uporaba različnih, vendar istopomenskih besed. Danes sta pojma ‘objektivna dejanskost’ in ‘objektivna realnost’ zamenljiva.

Za današnjega človeka, ki ne pozna Descartesa kot Kartezija, ne Kartezija kot Reneja, je ‘Renatus’ isti kot Descartes, Rene pa enak kot ‘Cartesius’. Zanj je ‘Renatus Cartesius’ isti, ne pa enak kot Renatus Cartesius, ker je zanj Descartes enak, saj ni isti. Ni isti kot Kartezij, ker tudi Kartezij ni zanj Kartezij, ampak Descartes (ta pa je zanj enak kot Kartezij, ki ni neenak kot Descartes).

Sta torej enaka, nista pa ista.

Ista sta, ne pa enaka.

(Kaj rečem, če rečem pleonazem, ker rečem Kartezij, ne pravim pa Descartes, tega pa ne povem?

Kaj pravim, če rečem Descartes, tega pa ne povem, povem pa Kartezij, saj tega ne rečem?

Kaj torej povem?


Tega ne pravim, niti ne rečem, ker ravno to pravim?

Ne rečem Descartes?

Pravim Kartezij, ne pravim pa pleonazma?

Če pleonazem rečem?

Rečem Descartes, ne povem pa Kartezija, saj tega ne pravim?

Tega ne rečem?

Ni Kartezij enak, ne pa isti, ker je Descartes?

Tudi Descartes je Kartezij, saj je isti, ni pa enak – ker je enak samemu sebi?

Kartezij ni isti kot Descartes, ni pa enak, saj je Kartezij?

S pleonazmom povem, da je Descartes samemu sebi enak, ker je Kartezij, isti pa ni?

Tudi ta pa sebi samemu ni enak, če ni Descartes?

To pravim, ne pa rečem, niti povem (tega ne pravim, niti ne rečem, temveč povem; to pa rečem, saj tega ne povem, ker tega ne rečem)?

Tedaj povem pleonazem?

Kartezij ni isti, saj je enak, ker je Descartes?

Je enak, ni pa isti?

Če rečem Kartezij, pravim Descartes, povem pa, da je Kartezij?

Če pravim Descartes, tega ne rečem, tega pa ne povem?

Takrat je Descartes Descartes, saj je Kartezij?

Tedaj pa Kartezij ni Descartes, ker ni Kartezij?

Takrat povem torej tedaj, tako pa ne rečem, saj tega ne pravim?

Tedaj pa povem takrat, ker tega ne pravim, saj tega ne rečem?

Kdaj povem pleonazem?

Tedaj, ne takrat?

Takrat ne povem tedaj, ampak pleonazem, ker tedaj ne povem takrat?

Pleonazem povem takrat, ne pa tedaj?

Tedaj ne povem takrat, ampak pleonazem, saj takrat ne povem tedaj?

Je Descartes Kartezij?

Takrat in tedaj je Descartes?

Tudi ta je tedaj takrat?

Ni Descartes, je pa Kartezij?

Pleonazma ne povem?

Tedaj je Descartes Kartezij, Kartezij pa takrat ni Descartes?

Takrat je Descartes Kartezij, ker je Kartezij tedaj Descartes?

Descartes takrat ni Kartezij, Kartezij pa takrat ni Descartes?

Tedaj ni niti Kartezij, saj je Descartes?

Kartezij tedaj ni Descartes, Descartes pa tedaj ni Kartezij?

Takrat ni niti Descartes, ker je Kartezij?

Tedaj ni niti takrat, takrat pa niti tedaj?

Tedaj ni tedaj, takrat ni takrat?

Tedaj je takrat, saj ni tedaj (ker je takrat tedaj)?

Takrat je tedaj, saj ni takrat (ker je tedaj takrat)?

Takrat je tedaj?

Da, tedaj je takrat?)

(Danes pomeni realnost dejanskost, ki je objektivna?

Kot takšna je najbolj realna, ker je najbolj dejanska?

Danes dejanskost ne pomeni realnosti, ki je objektivna?

Kot takšna ni najbolj dejanska, saj ni najbolj realna?

Objektivna realnost je objektivna, realna objektivnost pa je realna?

Ker je objektivna resničnost dejanska?

Kot takšna pa ni najbolj realna, saj je najbolj dejanska?

Realna objektivnost je realna, objektivna realnost pa je objektivna?

Ker je dejanska resničnost objektivna, saj je najbolj dejanska, ker je najbolj realna?

Je danes ‘Renatus’ isti kot Descartes, saj je enak kot Rene, ‘Rene’ pa je enak kot ‘Cartesius’, ker je isti kot Renatus?

Saj danes ni res, da je Rene, ki je enak, isti kot ‘Rene’, niti da ‘Rene’ (ki je danes enak kot ‘Cartesius’) ‘Cartesiusu’ ni enak?

Descartes je ‘Cartesius’, ker je ‘Renatus’ Renatus, Rene pa ni Descartes, marveč ‘Rene’ ?

Je ‘Renatus’ ‘Cartesius’, ni pa Renatus?

Renatus ni Cartesius, saj ta ni ‘Descartes’, ker ‘Rene’ ni Rene?

Renatus pa je Cartesius, ni pa ‘Renatus’ ?

Danes ni isti Rene Descartes enak kot Descartes Rene, saj ‘Renatus Cartesius’ (ki je enak) ni isti kot Renatus Cartesius?

Ker je Rene danes Renatus, če ni Descartes Cartesius?

Je danes Descartes enak, saj ni isti, Cartesius pa ni Descartes, marveč Renatus?

Cartesius je enak, ni pa Descartes, ker je Rene Rene?

Ta je isti, ni pa enak (je enak, saj ni isti)?

Renatus ni Rene, Rene ni Renatus?

Danes Rene ni ‘Rene’, ker Renatus ni isti, saj je enak, ker ni Rene?

Če je Renatus isti (saj je enak in isti), je Rene?

Toda Rene je Renatus, ker je Renatus isti, Rene pa enak (saj je isti ter enak)?

Če je Rene enak, ker je isti in enak, ni Renatus?

Renatus pa je Rene, saj je Rene enak, Renatus pa isti, ker je enak ter isti?

‘Renatus Cartesius’ je danes isti, ni pa enak, saj je Renatus Cartesius enak, ker ni isti kot ‘Renatus Cartesius’ ?

Kdo je Rene, če je danes Renatus Cartesius?

Danes Rene ni Renatus?

Rene je enak kot Renatus, saj Rene ni Renatus (Rene pa ni ‘Rene’) ?

Kdo je danes torej Renatus, ki je enak kot Rene, ker ni ‘Renatus’ ?

Isti Rene ni enak, ni pa Renatus?

Tudi Renatus je enak, saj ni Rene, ker ni isti?

Ni bil Rene včasih Descartes, Renatus pa je danes Cartesius?

Danes ne gre za pleonazem?

Za časa Reneja Renatus ni bil enak in isti (kot Rene), danes pa je Rene Descartes isti, ni pa enak kot Renatus Cartesius?

Oba sta objektivno realna, le da je eden dejanski?

To danes ni Rene, ki ni isti kot Renatus, saj je Renatus enak kot Descartes, ker ni Rene?

V času Reneja je to Renatus, ki je enak kot Rene, ta pa je isti kot Descartes, ni pa enak ter isti?

V času Renatusa pa to ni Rene, ki je isti kot Renatus, ta pa je enak kot Cartesius, ni pa isti in enak?

V času Reneja je Renatus enak kot Rene, v času Renatusa pa je Rene isti kot Renatus?

Časa obeh sta enaka, ne pa ista, saj sta Rene ter Renatus ista, ne pa enaka?

Oba sta ista, ker sta ista, njuna časa pa nista enaka, saj sta enaka?

Je Descartes isti, ni pa enak, ker je Renatus?

Tudi ta je danes Rene, saj gre za pleonazem?

Renatus je zunaj zavesti?

Danes sta oba objektivno realna?

Onstran je Rene, Renatus pa ni dejanski?

Rene ni Renatus, ker je enak?

Renatus je Rene, ni pa isti?

Sta danes oba objektivno dejanska, saj je na drugi strani Renatus, ne pa Rene, ki ni realen?

Kaj torej povem, če rečem pleonazem?

Renatus je isti kot Rene?

To rečem, saj rečem?

Toda kaj rečem, če pleonazem povem?

Da je Renatus enak, ni pa isti?

Je pa enak, saj je enak (to povem, ker povem)?

Ne postavi živi Rene v življenju Renatusa v njegovo zavest dejanskega Kartezija?

Za vzrok zunaj zavesti ima idejo Descartesa, ki ni dejanski, idejo Boga pa ima onstran predstavljanja kot učinek boga?

Saj postavi v življenju Reneja živi Renatus v njegovo zavest dejanskega Descartesa?

Kot učinek na drugi strani zavesti pa nima le ideje Kartezija, ker ima zunaj misli idejo boga?

Je vzrok boga Bog, ne pa bog?

Vzrok Boga ni bog, Bog pa ne?

Kdo se re-prezentira, če se oba prezentirata ?

Se bog reprezentira, ker se prezentira?

Bog se prezentira, saj se reprezentira?

Kdo pa se prezentira ?

bog, ki se re-prezentira, ali Bog, ki se re-prezentira ?

Kdo je torej bog?

Kdo je Bog?)

Je pleonazem tale?

Rene je ‘Renatus’, Renatus pa je Rene, saj sta ista, nista pa enaka, ker sta enaka, ne pa ista?


Enaka sta in enaka ter ista in ista?

Res je, da Rene ni Renatus, marveč ‘Rene’ ?

Ne pa, da je Renatus ‘Rene’, saj ‘Rene’ ni ‘Renatus’, ‘Renatus’ pa je Renatus (ker ni res, da je Rene ‘Renatus’, saj ‘Renatus’ ni ‘Rene’, ‘Rene’ pa je Rene)?

Ista sta ter ista in enaka ter enaka?

Ni res, da je Cartesius Descartes, temveč ‘Cartesius’ ?

Ker je res, da Descartes ni ‘Cartesius’, saj je ‘Descartes ‘Cartesius’, ‘Cartesius’ pa ni Descartes?

Res je, da Rene ni ‘Renatus’, ker je ‘Cartesius’ ‘Descartes’, ‘Renatus’ pa ni Renatus?

Za Descartesa je stvar objektivno realna, saj je realno objektiva?

Ni zanj objektivno resnična ideja, ne pa stvar onstran zavesti?

Tam stvar sicer je, ni pa dejanska?

Ker je ‘tam’ ?

Za Descartesa, ki je Kartezij, je stvar torej objektivno realna, za Kartezija (ta je Descartes) pa ni realno objektivna?

Kdo je Kartezij, če ni Kartezij?

Kdo je Descartes, če je Kartezij?

(Rene je ‘Rene’, ni pa Renatus?

‘Renatus’ ni ‘Renatus’, je pa Rene?

Renatus je ‘Rene’, ker ni Renatus?

‘Rene’ ni Renatus, saj je ‘Rene’ ?

Rene je Rene, ni pa Rene?

Rene je enak kot ‘Renatus’, če je isti in enak, ker je ‘Rene’ ?

Ni pa isti kot Renatus?

‘Renatus’ ni isti kot Rene, saj je enak ter isti, ker je Renatus?

Če je enak kot Rene?

Ta je isti in enak, ni pa enak ter iti, saj je enak in enak, ker je isti kot ‘Renatus’ (je pa isti ter isti)?

Je Renatus ‘Renatus’, saj ni Renatus?

Rene ni Rene, ker je Rene?

Za Reneja, ki je ‘Rene’, je stvar objektivno realna?

Ne pa za ‘Reneja’, ki je Rene?

Stvar je zanj realno objektivna?

Rene je torej Rene, ne pa Rene, saj je ‘Rene’ ?

Stvar za Renatusa ni objektivno resnična?

Ne pa za ‘Renatusa’, ki je Rene, ni pa Renatus?

Ta je isti, ker je enak, saj je ‘Renatus’, ni pa Rene?

‘Renatus’ je torej Rene (ker je Renatus, ki je ‘Renatus’), ni pa ‘Renatus’ ?

Za Renatusa je stvar resnično objektivna, saj je za ‘Renatusa’ objektivno realna?

Za ‘Renatusa’ ni resnično realna, ker je za Renatusa objektivno resnična?

Za Reneja, ki je Renatus, je stvar resnično objektivna in objektivno resnična?

Če pa Rene ni ter je Rene?

Stvar zanj ni resnična, je pa objektivna, saj je realna?

Je stvar zanj realna, ni pa resnična, ker je objektivna?

Ideja ni le idea, hkrati je že ideatum ?

Stvar ni zunaj zavesti, kjer sicer je, ni pa dejanska?

Je znotraj zavesti, kjer sicer ni, je pa dejanska?

Ni zunaj, ne znotraj, ne znotraj ne zunaj?

Tam stvar torej je?

Ni je v zavesti, saj je dejanska, je pa v zavesti?

Tam pa je ni?

Ker kratko in malo je, saj ni dejanska?)

Človek danes »razume« Descartesa, saj ni dejanski?

Ve, da umre – tega pa ne verjame?

Objektivne resničnosti ni postavil v zavest (kot Kartezij), temveč na drugo stran, ker je dejanski?

Da je objektivno realen, pove s pleonazmom, saj razume Kartezija (ne pa Descartesa)?

Se torej zaveda dejanske stvari, če se kratko in malo zaveda stvari?

Ni na drugi strani zavesti ničesar?

(Dejanska stvar, ki ni dejanska, in stvar, ki je kratko ter malo stvar, ker je dejanska?

Se stvar re-prezentira, saj se prezentira, to pa tako, da se prezentira, ker se reprezentira?

Stvar se prezentira, saj se re-prezentira, ker se reprezentira, saj se prezentira?

Se lahko re-prezentira, ne pa prezentira, in prezentira, ker se ne re-prezentira ?

Da, če je mogoče, da se re-prezentira, pa ne »re-prezentira«, saj se prezentira ter reprezentira, ker se ne reprezentira in prezentira, saj je možno, da se reprezentira ter prezentira in ne prezentira ter reprezentira, ker se prezentira, ne pa reprezentira, saj se prezentira?

Če je torej možno, da se stvar prezentira, ni pa mogoče, da se »prezentira«, ker se reprezentira in prezentira, pa ne prezentira ter reprezentira, saj je mogoče, da se prezentira in reprezentira, ker se ne reprezentira, saj se prezentira, ker se re-prezentira, ni pa res, da se prezentira ter reprezentira?

Če je mogoče, saj je možno, ker je možno, ni pa mogoče, saj je mogoče?

Ni možno, ker ni mogoče, saj ni mogoče, je pa možno in ni možno?

Možno je, da se stvar re-prezentira, ker je mogoče, da je ista, saj je mogoče, da stvar ni enaka?

Ni pa mogoče, ker je možno, saj je možno, da je enaka stvar, ni pa ista, ker se stvar prezentira ?

Če je stvar ista ter ista, se re-prezentira, saj se ne prezentira, če pa se prezentira, če se ne »prezentira«, je enaka in enaka?

V prvem primeru se stvar re-prezentira, ker se prezentira, saj se ne prezentira ter re-prezentira, ker se ne prezentira ?

V drugem primeru pa se prezentira, saj se prezentira, ker se ne re-prezentira, ampak se prezentira, saj se ne prezentira in reprezentira?

Re-prezentira se, ker se prezentira, ne pa re-prezentira, saj se tedaj ne »prezentira« ?

Ista pa ni enaka, če ni enaka, ker je enaka, saj je enaka, ker ni ista, če je ista, saj ni enaka?

Prva je enaka, ker ni ista, druga pa ni ista ter ista, saj ni ista, ker je enaka in ni enaka ter ista?

Prva je stvar, saj ni kratko in malo, druga pa je dejanska stvar, ker ni kratko ter malo dejanska stvar?

Je prva dejanska stvar, saj je stvar, druga pa je dejanska, kratko in malo pa ni stvar?

Kaj pove Descartes, če reče Rene ter pravi Kartezij?

Reče Renatus, ker pove pleonazem, saj ne pravi Descartes?

Pleonazem ni v tem, da je Kartezij Descartes, Descartes pa pove, da reče, ker pravi?

Je ta, da je Descartes Descartes, saj to pove, pa tega ne pravi, ker tega ne reče?

Od kod Karteziju Bog?

Descartes misli, saj je Kartezij?

Od kod bog Descartesu?

Od Boga, ki je vzrok samega sebe?

Bog pove, da je Bog, isti Renatus pa pravi, reče pa Rene, ki je enak?

Da je vzrok samemu sebi pod pogojem boga, ker se Kartezij spomni Descartesa, saj Rene ni Renatus?

Pleonazem ni ta, da je Kartezij Descartes, ker je pozabil, da je Kartezij?

Kdo je Descates, če je Kartezij?

Kdo je Kartezij: ta ni ničesar pozabil, saj se mimo pleonazma ne spomni ničesar?

Danes se objektivne realnosti spomnim?

Pleonazem je ta, da je zunaj zavesti, ker je nisem pozabil?

Ni pleonazem prav ta, da sem se dejanskost kratko in malo spomnil?

Nisem je postavil iz zavesti, kjer nimam ničesar?

To pa od zunaj, kjer nimam zavesti?)

Njegov napredek je v tem, da potuje brez konca?

Potuje na konec, ker nima začetka?

Napreduje tako, da stoji na mestu?

Kot dejanski Descartes (ki je enak ter isti) tudi današnji človek ni dejanski, (isti je, saj je enak)?

Pleonazem Reneja je v tem, da je ustvaril Boga, ki se ne spomni ‘Reneja’ ?

Kartezij ni vzrok samega sebe, ne pa Bog?

Bog je svoj lastni vzrok, ker se spomni ‘Renatusa’, ne pa Reneja?

Tudi Cartesius je vzrok Descartesa pod pogojem Boga?

Pod tem pogojem se ‘Renatus’ ne spomni Reneja, spričo samega sebe pa se spomni boga?

Kaj ustvari današnji človek?

Napredek brez konca in kraja?

Je človek danes dejanski, saj kratko ter malo je?

Umrl bo jutri, ne pa včeraj?

Se je včeraj rodil, danes pa ne?

Je danes dejanski?

Na začetek in na konec prispe z limito?

Enostavno torej je?

Stoji na mestu, ker napreduje tako, da potuje, potuje pa tako, da le potuje?

Definicija neskončne množice danes torej je: del je enak kot celota, saj je isti, celota pa je del, ker je ista ter enaka?

(Fenomen resničnega sveta rešujejo danes z abstrakcijo, to pa s prejšnjim?)

Damjan Ograjenšek, filozof

Teoremi matematike predpostavljajo matematične objekte?

». . . kje cveti na nebu čista, daljna, sama, Severnica . . .«

Gregor Strniša

Matematika je resnična, če ima realne predmete, ne pa, če ima resnične objekte?

Takrat je realna?

Je matematika realna, ker so njeni objekti resnični, saj je realna, ker nima resničnih objektov, ampak realne predmete?

Kaj manjka resnični matematiki, če je realna?

Kaj manjka realni matematiki, ki je resnična?

Prvi ničesar, saj je realna?

Tudi druga je realna, ker je resnična?

Resnična matematika je realna, saj ima predmete, ki so objekti?

Realna matematika je resnična, ker ima objekte, ki so predmeti?

Nobeni ničesar ne manjka: resnična matematika je obsojena na realnost, realna pa na resničnost?

Je prva svobodna, saj ne more iz bunkerja, kjer nima objektov, ker ni realna?

Druga pa je realna, saj ima resnične objekte, ker je svobodna: ne more iz bunkerja, kjer nima predmetov?

Matematika ni obsojena na svobodo, saj je resnična?

Obsojena je na resničnost, ker je realna, saj je svobodna?

Če je resnična, je realna?

Zaprta je v bunkerju, ker je svobodna?

Če ni realna, je svobodna?

Ne more iz bunkerja, saj ni resnična?

Če je resnična, ima realne predmete: zaprta je v svobodnem bunkerju, kjer je realna, ker premore resnične objekte?

Če je realna, je svobodna, saj je resnična?

Tako je obsojena, ker ne more iz bunkerja, kjer ne premore resničnih objektov?

Nima pa realnih predmetov, saj je resnična, ker je realna?

Zaprta je v bunkerju, saj je svobodna: ima predmete, ki so resnični, in objekte, ki niso resnični?

So njeni teoremi realni?

Da, resnični?

Niso resnični?

Ne, realni?

Matematika je svobodna natanko takrat, ko njeni teoremi niso realni, ker so resnični?

Natančno tedaj je obsojena na svobodo?

Svobodna je, saj je realna, ni pa resnična, ker ima resnične objekte, ki so predmeti, ter realne predmete, ki so objekti?

Ni pa realna, saj je svobodna, ker je resnična?

Ista je, saj je svobodna, ker je enaka?

Enaka je, saj je ista, ni pa enaka, ker ni svobodna?

Je predmet objekt, saj je limita realna, ker nikoli ne prispem do predmeta?

Objekt dosežem s predmetom, če je realna limita resnična?

Se ne bližam objektu brez konca in kraja, to pa s predmetom?

Tega dosežem z limito, saj prispem do objekta?

Če je limita resnična, ker ni »resnična«, saj »je« realna?

Do kod pridem s predmetom, če prispem do objekta?

Do »objekta«, toda ne do objekta?

To pa z istim predmetom, ki je enak?

Z enakim, ki je na koncu isti, ker štejem brez konca?

Kaj je na začetku, če štejem brez začetka?

Ničesar, mimo objekta?

Tudi ta ni isti, saj ni enak: spremenljivka tudi na koncu nima začetka?

Resničnost je realna, ker teoremi matematike predpostavijo matematične objekte?

Realnost ni resnična, saj prazna spremenljivka ni prazna?

Prazna spremenljivka je realna, ker ni prazna?

Realnost je resnična, saj teoremi matematike predpostavijo matematične predmete?

Matematika je prazna, ker v matematični spremenljivki ni matematičnega objekta?

Teoremi matematike predpostavijo matematične predmete, saj matematika ni prazna?

Prazna je matematična spremenljivka, ker matematika nima objektov, marveč predmete?

Prazna je matematika, ne pa matematična spremenljivka, ki nima ne začetka ne konca?

Damjan Ograjenšek, filozof

Európske Betting house Zodiac

For instance Bitstarz is normally your five pound online casino, nevertheless, if you ever transfer during Bitstarz playing Bitcoin, budget friendly deposit means a single euro. Click here what follows to locate taking incentive of your bogus for the purpose of Bitstarz Casino. Preberi več “Európske Betting house Zodiac”

Narava v ljubosumju svojem lepote skriva nam neznane, ne bomo jih dosegli s strojem, dokler razum jih ne ugane. Vladimir Solovljov

Lahko izkušnja kdaj popolnoma potrdi fizikalno teorijo?

Je sestava fizikalne podobe sveta vezana na pojme in na proces niza abstrakcij?

V svetu ni videti Hilbertovega prostora, brez katerega kvantna mehanika ne more?

Ne operaterjev, ki jih je treba prirejati fizikalnim količinam?

Še preden pa postanejo nepogrešljivi za fiziko, matematika takšne pojme že dobro pozna, ker je več kot znanost?

Ni jezik?

Kultura je meč, ki reže sam?

Je matematika umetni jezik, ki s svojimi konstrukcijami (ter transformacijami) ustreza dejanskosti?

Njeni znaki pomenijo nekaj v dejanskosti, saj se formalizira tako, da zapiše svoj jezik v idealni sistem, ki ni dejanski, ustreza pa realnemu sistemu, ki ni idealen?

Idealni sistem matematike je idealen, ker je formaliziran, saj ni formalen?

Njegova vsebina je realni sistem, ki je dejanski, ker je model matematike?

Transformacije in konstrukcije njenih znakov imajo torej model v realnosti, saj ustrezajo realnim znakom, ki so dejanski?

Ti niso idealni, idealni znaki matematike pa niso realni?

Od kod idealnemu znaku realna vsebina?

Zakaj je vsebina realnega znaka idealna?

Ker se idealni jezik determinira tako, da negira realni jezik, saj se realni jezik determinira tako, da negira jezik idej?

Smo danes daleč od Newtonove:

»Hipotez ne postavljam.«

ter bližje Einsteinu:

»Poljuben poizkus čisto logične izpeljave osnovnih pojmov in zakonov fizike iz elementarne izkušnje je obsojen na propad?« ?

Realni jezik je torej idealen, ker ima realno vsebino, le da idealni jezik ni idealen, če ima idealno vsebino, če ni realen? 

Realni jezik je idealen natanko takrat, ko se njegova realna vsebina zrcali v zrcalu obrnjeno?

Kje se zrcali idealna vsebina idealnega jezika, če naj je realen?

V realnem zrcalu?

Da, če se zrcali tako, da ni obrnjena?

Če se v realnem zrcalu zrcali realna vsebina realnega jezika tako, da ni obrnjena, realni jezik ni idealen?

Če ni idealen, se determinira kot realen, saj determinacija ni negacija?

Negacija ni determinacija, če je idealni jezik idealen, ker nima realne vsebine?

Če realni jezik nima idealne vsebine, je zgolj realen, saj njegovo realno zrcalo ni idealno?

Kaj vidim v idealnem zrcalu jezika, ki se samo negira?

Realno vsebino, če negacija ni determinacija?

Jezik je zgolj idealen, ker ga ne vidim v realnem zrcalu idealnega jezika?

Idealni jezik je idealen, saj se v realnem zrcalu vidi kot idealen, v idealnem pa kot realen?

Realni jezik je realen, ker se v idealnem zrcalu vidi kot realen, v realnem pa kot idealen?

Kje je idealno zrcalo realnega jezika?

Kjer je realno zrcalo idealnega jezika?

Prvo je v realni vsebini realnega jezika, saj je jezik idealen?

Drugega ni v idealni vsebini idealnega jezika, če jezik ni realen?

Toda le, če je negacija determinacija, ta pa ni determinacija, če je determinacija?

Smrt sem postavil na stran, ker v realnem zrcalu danes ne vidim idealnega?

Bo determinacija negacija (negacija determinacija) jutri, saj nikoli ne umrem?

Umrem na koncu neskončnega regresa?

Bil sem že na njegovem začetku, ker prestopam mejo, ki ni prehodna?

Tudi na koncu, saj potujem brez konca?

Stojim na mestu?

Manjka mi ‘Predmet’ ?

Nimam Temelja, »…imam…« pa ‘predmet’, ker dosežem temelj z limito?

Temelj ni ‘predmet’, saj do konca obzorja pridem tako, da nikoli ne dosežem resnice?

Ker se obzorje nikjer ne konča?

Kaj prinesem na dan, če se zaklad lesketa v globini kot prej, saj sem plankar?

Manjka ‘predmetu’ Temelj (ker zadnji ni mrtev), saj umrem jutri (nikoli pa danes), ker nimam večnosti?

V absurde ne verjamem, saj Temelju ne manjka ‘Predmet’ ?

Kaj torej prinesem iz globine, če se ne potopim iz sredine?

Ne verjamem v paradoks, ker nisem naraven?

Kaj dobim, če nimam v žepu »…ničesar…« ?

Da delam noč in dan, saj me ne morejo potegniti za dividendo, ker nisem delavec?

Da sem filozof, saj nisem socialni »filozof« (»duhovni« proletarec)?

Da živim samo enkrat, ker sem večen?

Da ne umrem le od kruha?

Tudi ti stori tako, prijazni bralec (spominjam se prihodnosti tvoje prihodnosti (z izhodiščem v pozitivni ničli), saj sem humanist, ker mi ne gre za ljudi, ampak za človeka . . . ), pa boš »…imel…« ‘Predmet’ ?

Ga lahko prodaš za denar?

Da, če vanj ne verjameš?

                                            Damjan Ograjenšek, filozof