Veren sem, ker v Boga ne verjamem.

Je funkcija psihoanalize, da deluje kot destabilizator družbenih dozdevkov, s čimer obrne znani slogan

‘nemogoče je mogoče’

v

‘mogoče je nemogoče’ ?

Mi zadovoljstvo poda vera?

To mislim, ker sem veren?

Nisem veren?

Verjamem, da sem srečen?

Zadovoljen sem, saj sem veren, ker to mislim?

Nisem zadovoljen, saj sem veren? To mislim?

Sem zadovoljen, ker sem veren, saj ne mislim tega?

Zadovoljen nisem, ker sem veren? Tega ne mislim?

Zadovoljen sem, saj nisem veren, ker to mislim?

Nisem zadovoljen, saj nisem veren? Mislim to?

Sem zadovoljen, ker nisem veren, saj ne mislim tega?

Nisem zadovoljen, ker nisem veren? Tega ne mislim?

Zadovoljen sem, saj to mislim, ker sem veren?

Zadovoljen nisem, saj to mislim? Veren sem?

Zadovoljen sem, ker mislim to, saj nisem veren?

Nisem zadovoljen, ker to mislim? Nisem veren?

Sem zadovoljen, saj tega ne mislim, ker sem veren?

Zadovoljen nisem, saj ne mislim tega? Veren sem?

Zadovoljen sem, ker tega ne mislim, saj nisem veren?

Nisem zadovoljen, ker tega ne mislim? Nisem veren?

To mislim, saj sem zadovoljen, ker sem veren?

Tega ne mislim, saj sem zadovoljen? Sem veren?

To mislim, ker sem zadovoljen, saj nisem veren?

Tega ne mislim, ker sem zadovoljen? Nisem veren?

Mislim to, saj nisem zadovoljen, ker sem veren?

Tega ne mislim, saj nisem zadovoljen? Veren sem?

To mislim, ker nisem zadovoljen, saj nisem veren?

Ne mislim tega, ker nisem zadovoljen? Nisem veren?

Sem veren, saj sem zadovoljen, ker to mislim?

Nisem veren, ampak zadovoljen? To mislim?

Veren sem, saj sem zadovoljen, ker tega ne mislim?

Nisem veren, temveč zadovoljen? Ne mislim tega?

Sem veren, saj nisem zadovoljen, ker to mislim?

Nisem veren, saj nisem zadovoljen? To mislim?

Veren sem, ker nisem zadovoljen, saj ne mislim tega?

Nisem veren, ker nisem zadovoljen? Tega ne mislim?

Veren sem, saj to mislim?

To mislim, ker nisem veren?

Nisem veren, saj to mislim?

Tega ne mislim, ker nisem veren?

Veren sem, saj tega ne mislim?

To mislim, ker sem veren?

Nisem veren, saj tega ne mislim?

Tega ne mislim, ker sem veren?

Zakaj mislim, da sem veren?

Saj sem zadovoljen?

Zakaj mislim, da sem zadovoljen?

Ker sem veren?

Mislim torej, da sem veren, saj mislim, da sem zadovoljen?

Tedaj ne mislim, da sem veren, ker mislim, da sem zadovoljen?

Mislim takrat, da sem veren, saj mislim, da nisem zadovoljen?

Ne mislim, da sem veren, ker torej mislim, da nisem zadovoljen?

Mislim, da sem veren, saj tedaj ne mislim, da sem zadovoljen?

Ne mislim, da sem veren, ker takrat ne mislim, da sem zadovoljen?

Mislim, da sem veren, saj ne mislim, da torej nisem zadovoljen?

Ne mislim, da sem veren, ker ne mislim, da nisem tedaj zadovoljen?

Mislim, da nisem veren, saj mislim, da sem takrat zadovoljen?

Ne mislim torej, da nisem veren, ker mislim, da sem zadovoljen?

Takrat mislim, da nisem veren, saj sem zadovoljen – da mislim?

Ne mislim, da torej nisem veren, ker sem zadovoljen, da mislim?

Mislim da sem zadovoljen, saj tedaj ne mislim, da sem zadovoljen?

Ne mislim da sem zadovoljen, ker ne mislim takrat, da sem zadovoljen?

Mislim da sem zadovoljen, saj mislim, da sem torej zadovoljen?

Ne mislim da sem zadovoljen, ker tedaj mislim, da sem zadovoljen?

Mislim, da sem veren, saj mislim, da sem veren?

Ne mislim, da sem veren, ker mislim, da sem veren?

Mislim, da sem veren, saj ne mislim, da sem veren?

Ne mislim, da sem veren, ker ne mislim, da sem veren?

Mislim, da sem veren, saj mislim, da nisem veren?

Ne mislim, da sem veren, ker mislim, da nisem veren?

Mislim da sem zadovoljen, saj ne mislim, da sem veren?

Ne mislim da sem zadovoljen, ker ne mislim, da sem veren?

Mislim da sem zadovoljen, saj mislim, da sem veren?

Ne mislim da sem zadovoljen, ker mislim, da sem veren?

Da sem zadovoljen, vem?

Saj mislim, da sem veren?

Ker vem, da sem veren?

Saj mislim, da se zadovoljen?

Da sem zadovoljen, vem, ker to verjamem?

Sem veren, saj verjamem, da sem zadovoljen?

Če verjamem, vem?

Ker vem, saj tako mislim?

Vem, da sem zadovoljen?

Tega ne vem, ker tako mislim?

Vem, da sem veren?

Saj sem zadovoljen?

Tako ne mislim?

Tega ne vem?

Če tako mislim, ne vem, ker vem, saj tako verjamem?

Torej tako mislim, da verjamem, ker ne vem?

Tedaj tako verjamem, da mislim, saj ne vem?

Kako naj vem, če ne mislim, da verjamem?

Če ne verjamem, da mislim, kako naj vem?

Če tako verjamem, ne vem, ker vem, saj tako mislim?

Mislim tako, ker tako verjamem?

Tako verjamem, saj tako mislim?

Če torej mislim, tedaj verjamem?

Ne vem, ker vem?

Če takrat verjamem, torej mislim?

Ne vem, saj vem?

Ne vem, ker vem, saj mislim, ker verjamem, saj verjamem, ker mislim?

Ne vem, saj vem, ker verjamem, saj mislim, ker mislim, saj verjamem?

Ne vem, ker vem, saj mislim, ker ne vem, saj ne vem, ker mislim?

Ne vem, saj vem, ker ne vem, saj mislim, ker mislim, saj ne vem?

Ne vem, ker vem?

Saj mislim, ker ne vem?

Ne vem, saj vem?

Ker ne vem, saj mislim?

Mislim, ker ne vem, ali ne vem, saj mislim?

Kaj mislim, če ne vem?

Kar vem?

Kaj ne vem, če mislim?

Kar vem?

Ne vem, ker vem, saj mislim?

Vem, ker ne vem, saj mislim?

Mislim, ker verjamem?

Verjamem, saj mislim?

Ne vem, ker vem, saj verjamem?

Vem, ker ne vem, saj mislim?

Ne vem, ker vem, saj mislim?

Vem, ker ne vem, saj verjamem?

Ne vem, ker vem, saj verjamem, ker vem, saj ne vem, ker verjamem?

Vem, saj ne vem, ker verjamem, saj ne vem, ker vem, saj verjamem?

Tako mislim?

Da verjamem isto in enako ter enako in isto?

Če verjamem isto, »verjamem« ?

Če »verjamem« enako, verjamem?

Mislim »isto« ter enako in »enako« ter isto?

Ne vem, ker vem, saj mislim, ker vem, saj ne vem, ker mislim?

Vem, saj ne vem, ker mislim, saj ne vem, ker vem, saj mislim?

Tako verjamem?

Tako mislim, ker »verjamem«, saj tako verjamem, ker »mislim« ?

Verjamem, da mislim?

Enako in isto ter isto in enako?

Če mislim enako, »mislim« ?

Če »mislim« isto, mislim?

Verjamem »enako« ter isto in »isto« ter enako?

Tako mislim?

Tako verjamem, saj »mislim«, ker tako mislim, saj »verjamem« ?

Tako mislim, ker tako verjamem?

Saj tako »mislim«, ker tako mislim, saj »verjamem« ?

Tako verjamem, ker tako mislim?

Saj tako »verjamem«, ker tako verjamem, saj »mislim« ?

Mislim isto in enako ter enako in isto?

Ker ne mislim, temveč »mislim«, saj verjamem?

Verjamem enako ter isto in isto ter enako?

Ker ne verjamem, temveč »verjamem«, saj mislim?

Če mislim, ne verjamem, ker »mislim« ?

Če verjamem, ne mislim, saj »verjamem« ?

Mislim isto in enako ter enako in isto, ne pa enako ter isto in isto ter enako?

Verjamem enako in isto ter isto in enako, toda ne isto ter enako in enako ter isto?

Če mislim, »mislim« ?

Ne verjamem enako in isto ter isto in enako?

Če verjamem, »verjamem« ?

Ne mislim isto ter enako in enako ter isto?

Če mislim, mislim isto in enako ter enako in isto, ker verjamem?

Če verjamem, verjamem enako ter isto in isto ter enako, saj mislim?

Mislim isto kot verjamem, ker verjamem enako kot mislim?

Verjamem isto kot mislim, saj mislim enako kot verjamem?

Če misli »verjamem«, ker »mislim« ?

Če verjamem, »mislim«, saj »verjamem« ?

Kaj mislim, če »mislim« ?

Ne verjamem enako in isto ter isto in enako, ker »verjamem«, saj ne mislim?

Ker »mislim« isto ter enako in enako ter isto?

Kaj torej verjamem, če »verjamem« ?

Ne mislim isto in enako ter enako in isto, saj »mislim«, ker ne verjamem?

Saj »verjamem« enako ter isto in isto ter enako?

Nisem isti?

Ne, enak?

Enak sem, ker sem isti?

Eksistiram in bivam, saj ne bivam, če ne eksistiram?

Bivam ter eksistiram, ker ne eksistiram, če ne bivam?

Sem veren?

Saj mislim, da »»ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

[ Vem, ker vidim?

Vidim, saj vem?

Gledam s prostim očesom: vidim, ker ne vem, kaj gledam?

To gledam in vidim, saj vem?

To gledam ter vem, ker vidim?

Tudi z daljnogledom gledam in vidim, saj vem, kaj gledam?

Vidim, ker vem, saj vidim?

Vem, ker vidim, saj vem?

Vidim, ker vidim, saj vem?

Vem, ker vem, saj vidim?

Pogledam brez daljnogleda ter vem, kaj gledam?

Vidim, česar ne vidim?

Vidim, kar vem?

S prostim očesom vidim, kar vidim z daljnogledom, ker tedaj vem, kaj vidim?

Z golim očesom ne gledam z daljnogledom: ne vidim, kar vidim, temveč vidim, saj vem?

Najprej gledam in vidim ter ne vem?

Nato vem, kaj gledam?

Vidim, saj ne vidim?

Kaj gledam, če vidim, kar ne vidim?

Česar ne vem, ker gledam isto?

Saj ne vidim, kar vidim, ampak vidim, kar vem, ker gledam enako?

Gledam isto, saj gledam enako?

Gledam enako, ker gledam isto?

Vidim, saj vem?

Vem, ker vidim?

Lahko vidim, česar ne vidim, saj ne vem, kaj vidim?

Vidim, česar ne vidim, ker gledam isto, saj ne vem, kaj vidim?

Lahko vem, česar ne vem, ker ne vidim, kaj vem?

Vem, česar ne vem, saj gledam enako, ker ne vidim, kaj vem?

Kaj vidim, če gledam isto, saj gledam enako?

Če gledam enako, ker gledam isto, kaj vidim?

Vem, saj vidim, ker ne vidim, saj to vidim?

Vidim, ker vem, saj ne vem, ker to vem?

Eksistiram, saj sem prestopil mejo, ker sem enak?

Prešel sem mejo, saj sem isti, ker bivam?

Je meja prestopna, saj ni prehodna?

Prehodna je, ker ni prestopna?

Eksistira in biva?

Nima druge strani, saj je ni?

Ima samo eno stran, ker biva ter eksistira?

Na drugi strani sem enak: eksistenca je bivanje?

Bivanje je eksistenca: na prvi strani sem isti?

Enak sem, saj sem isti, ker bivam, saj eksistiram?

Isti sem, ker sem enak, saj eksistiram, ker bivam?

Vmes je meja, ki je ni?

Ni je vmes, saj je?

Eksistiram in bivam, ker me ni?

Meja je?

Nočem je preiti?

Sem, saj bivam ter eksistiram?

Hočem prestopiti mejo, ker je ni?

Če nočem, je, če hočem, ni?

Je v prazni spremenljivki prehodna meja, ki ni prestopna?

Ima obe strani?

Biva in eksistira, saj je ni?

Ima le eno stran?

Prva stran je druga, ker meja biva?

Druga stran je prva, saj meja eksistira?

Spremenljivka biva?

Ne, v njej je meja?

Spremenljivka eksistira?

Ne, biva?

Ni v njej ničesar?

Meja, ki ima obe strani, ker je ni?

Meja, ki ima le eno stran?

Ta je na drugi strani?

Na prvi?

Ne, na eni?

Na drugi?

Da, na prvi?

Spremenljivka biva ter eksistira, saj ni v njej ničesar?

Mimo mene, ki sem isti in enak?

Eksistiram ter bivam, saj sem v spremenljivki?

Ker je ni?

Če spremenljivka je, sem v njej enak, saj je ni?

Če spremenljivke ni?

Sem v njej isti, ker me ni?

Če spremenljivka je, saj je ni?

Sem v njej enak in isti, ker ni prazna?

Kaj je v spremenljivki, ki je prazna?

Ničesar?

Je enaka?

V njej sem isti?

Ni v njej ničesar, saj je ista?

Eksistiram ter bivam, ne pa bivam in eksistiram, ker »sem« v spremenljivki?

V “njej” bivam ter eksistiram, ne pa eksistiram in bivam?]

Da je Temelj ‘Predmet’ ?

Tega ne verjamem?

Ne vem tega, saj sem srečen?

Ker verjamem, saj mislim?

Ne verjamem, ker »mislim«, saj »»ne vidim«« ?

Vem, ker ne verjamem?

Vem, saj verjamem, ker ne vem?

Imam argumente?

Zaradi ‘Predmeta’, ki ga »»ne vidim«« ?

Nisem veren, saj sem zadovoljen?

Ker mislim, da sem veren?

‘Predmeta’ »…nimam…« ?

Da ga »»ne vidim«« , mislim, saj »verjamem«, ker ne mislim?

»…Imam…« Temelj, ki je ‘Predmet’ ?

Saj »»ne vidim«« Temelja, ker nisem srečen?

Imam argumente?

Tega ne mislim?

Tako mislim, saj ne vem, ker »»ne vidim«« , saj sem srečen?

Tudi plankar?

Ta ne vidi ‘Predmeta’ ?

Nikoli ne pride do ‘predmeta’, ki ga »»ne vidi«« ?

Tudi sam »»ne vidim«« ‘Predmeta’, ker dosežem konec?

Saj ne vidim ‘predmeta’ ?

Se Plankar tako zmoti, da ima vedno prav?

Imam prav, ker se tako zmotim?

Ne verjamem plankarju?

Absurd je v temle: plankar misli, da je kruh resničen?

Verjamem, da je kruh na koncu regresa brez začetka?

Tam ni ničesar?

Verjamem v resnico: v tem je paradoks?

Je plankar srečen?

Ve, saj ne verjame?

Srečen sem?

Verjamem, ker ne vem?

Argument plankarja: verjame, saj je absurdno?

Prav imam?

Ker sem se tako zmotil, saj ne verjamem v absurd?

Plankar ne misli, da kruh ni resničen – ker ne verjame v paradoks?

Misli, da verjame v paradoks, saj umre od kruha?

Je zanj resnica (ker to verjame), da nikoli ne pride do resnice?

Tudi sam verjamem v paradoks, saj nisem plankar?

Resnica je na začetku, ki nima konca, ter na koncu brez začetka?

Tako mislim, ker verjamem?

Tako verjamem, saj mislim?

Vem, ker verjamem, saj verjamem, ker ne vem?

Mislim, saj vem, ker ne vem?

Saj vem, ker ne vem, saj mislim?

Mislim, ker mislim, saj vem, ker ne vem?

Plankar ne verjame, da je resnica kruh, saj umre od kruha, nikoli od resnice?

Ni resnica, da regres nima konca, ker plankar »»ne vidi«« ‘predmeta’ ?

Tako verjame, saj nima Temelja?

Napredek: ne potuje nikamor, ker ne stoji na mestu, saj prestopa mejo, ki ni prehodna?

Je resnica onstran meje, kjer je kruh?

Meja nima druge strani: tam je ‘predmet’ ?

‘Tam’ ni ničesar, mimo ‘Predmeta’, ker je resnica onstran?

Temelj je kruh, saj sem pretopil ‘mejo’ ?

Plankar umre od kruha?

Smrt postavi na stran?

Ker je pot do resnice sama resnica, ki nima ne konca ne kraja?

Tam sta ‘Predmet’, ki je Temelj, in Temelj, ki je ‘Predmet’ ?

Umrem od smrti, ne pa od kruha?

Ne verjamem v absurd, saj sem nesmrten?

                                                                                               Damjan Ograjenšek, filozof

‘Stvar’ ?

‘Nismo bogati po tem, kar imamo, temveč po tem, brez česar premoremo.’               

                                                                                                                            Immanuel Kant

‘. . . eksistenca ni predikat ali determinacija stvari . . .’

Predikat kamna je, da je težek?

Ni njegova lastnost, da je razsežen?

Zakaj drevo ni kamen?

Ker bistvo drevesa ni kajstvo kamna?

Stori bistvo kamna njegovo kajstvo?

Kajstvo drevesa je bistvo drevesa, saj kamen eksistira?

Če kamen biva, ima bistvo?

Kamen eksistira in biva, ker je njegovo kajstvo bistvo?

Tudi bistvo drevesa je kajstvo, saj drevo biva, ker ni kamen, kamen pa eksistira, saj ni drevo?

Je kajstvo kamna njegova eksistenca?

Drevo biva, ker bistvo kamna ni kajstvo drevesa?

Če drevo je, ima bistvo?

Če bistvo kamna ni kajstvo drevesa, kamna ni, saj kamen je, ker ni drevo?

Tudi drevo ni kamen, saj eksistira, ker ima bistvo?

Kamen je kamen, saj ima kajstvo, ker biva?

Je kajstvo drevesa njegovo bivanje?

Njegova eksistenca ni bistvo drevesa?

Kamen biva, saj eksistira?

Je kamen, ker ni drevo?

Če kajstvo ni bistvo kamna, kamen ne eksistira?

Če bivanje drevesa ni eksistenca drevesa, drevo nima bistva?

Zakaj kamen biva?

Ker eksistira, saj ni drevo?

Ker ni drevo, saj eksistira?

Biva, ker nima bistva?

Ni drevo, saj ne eksistira?

Kaj je, če ne biva?

Če ni nič, nima bistva?

Če nima kajstva (ki je bistvo), kamna ‘ni’ ?

‘Je’ drevo, če nima bistva (ki je kajstvo)?

Je kamen nič, če ‘je’ nič?

Kaj je drevo, če ‘ni’ nič?

Kamen ni drevo?

Je ali ‘ni’ nič?

Če ni nič, ni nič, ker ‘je’ kamen, ‘ni’ pa drevo?

Drevo je kamen, saj ni nič, ker ‘je’ nič?

‘Ni’ kamen, saj ‘je’ kamen, če je nič, ker je nič?

Ničesar ni, saj ‘ni’ ?

Kaj ‘je’, če ni ničesar?

Rečem, da ni drevesa?

Ne, če ga ‘ni’ ?

Če ‘ni’, je?

Ker ‘je’ ?

Če ‘je’, ni?

Saj ‘ni’ ?

Če je, ker je, ni, saj (ker ni, saj ni) je?

Če ni, ker ni, je, saj (ker je, saj je) ni?

Kaj je, ker je, saj ni, če ničesar ni, kar ‘je’ ?

Česa ni, ker ni, saj je, če ni nič, kar ‘ni’ ?

Kaj povem, če nič ne rečem, ker nič ne pravim?

Če nič ne pravim, saj nič ne rečem, kaj povem?

Kaj rečem, če ne povem ničesar, ker ne pravim nič?

Rečem nič, če nič ne pravim?

Povem nič?

Ne pravim nič, saj to rečem, ker ničesar ne povem?

Nič ni?

To pravim, saj ne rečem nič?

Ne povem ničesar?

Ker ni ‘ničesar’ ?

Saj ‘je’ nič?

Ker ničesar ‘ni’, saj ‘nič’ je?

Če ni ‘ničesar’ , ker ničesar ‘ni’ ?

Kaj lahko povem, če nič ne rečem, saj nič ne pravim, ker povem, saj rečem, ker ne pravim?

Ne povem, saj ne rečem, ker pravim, saj nekaj povem, če nič ne pravim, ker nič ne rečem?

Če ‘ni’ ničesar, saj ‘je’ nič?

Če nič ‘je’ ?

Ker ‘ni’ nič?

Povem, saj rečem, ker ne pravim, saj nič ne rečem, ker ne pravim nič, saj ne povem ničesar?

Bivanje ni predikat, ni determinacija stvari?

Stvar ‘je’ nekaj, ker eksistira?

Stvar biva, saj je ‘nekaj’ ?

Je eksistenca lastnost kajstva?

Lastnost bivanja ni bistvo?

Lastnost eksistence je, da biva?

Kajstvo nima predikata, mimo bistva?

Ni eksistenca bivanje, ker biva?

Njen predikat je bistvo?

Tudi bivanje ni eksistenca?

Eksistira, saj ne biva, ker je bivanje?

Druge lastnosti nima, razen kajstva?

Zadnje ni predikat bistva?

To ni kajstvo?

Je eksistenca kajstvo?

To je bistvo?

Ni bistvo?

Bistvo ni lastnost kajstva?

Kajstvo nima lastnosti, saj biva, ker eksistira; bivanje nima predikata?

Je lastnost eksistence predikat kajstva ali bivanja?

Predikat bistva ni lastnost eksistence, saj je bivanje?

Nima predikata kajstva, ki eksistira?

Če eksistira bistvo, ker kajstvo biva, eksistenca nima lastnosti bivanja, saj eksistira?

Bivanja ‘ni’, ker nima nobenega predikata, saj ‘je’ ?

Stanje stvari ni pomen stavka oziroma njegov ontološki korelata, ne glede na resničnostno vrednost?

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Če rečem dejstvo, ker to pravim, kaj povem?

Resnico?

Pridem do pomena stavka, ne pa do njegovega ontološkega korelata ?

Stavek je resničen, saj povem dejstvo?

Rečem pomen stavka, ker pravim, saj povem dejstvo ?

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku, ker stavek ne pomeni ničesar?

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku, saj stavek ničesar ne pomeni?

Dejstva ni, je pa obstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku, ker sem povedal dejstvo?

Obstoječega stanja stvari, ki ustreza resničnemu stavku, ni, saj nisem povedal dejstva, ker dejstvo je?

Povem dejstvo, ki ne eksistira, saj biva dejstvo, ker biva dejstvo, saj ne eksistira dejstvo ?

Ker obstoječe stanje stvari ustreza resničnemu stavku, saj je dejansko?

Ker stavek ne pomeni ničesar, mimo ontološkega korelata, ne glede na resničnostno vrednost?

Saj dejanski ontološki korelat ustreza neresničnemu stavku, ker obstaja?

Stavek ne pomeni ničesar, razen stanja stvari, ki ne biva ne ne biva?

Potovanje do ontološkega korelata se nikoli ne konča, saj povem dejstvo, da je stavek resničen, ker ni resničen?

Propozicija je parafraza običajnega stavka, saj stanje stvari obstaja?

Odločil sem se za dejstvo ali za dejstvo ?

Da dejstva ni, ker je dejstvo, da je stavek resničen?

Da ni dejstva, saj je dejstvo, da stavek ni resničen?

Stavek je resničen?

Ne verjamem, da dejstvo ni dejansko, ker verjamem, da dejstvo ni dejansko dejstvo?

Stavek ni resničen?

Ne verjamem, da dejstvo ne obstaja, saj ne verjamem, da dejstvo ni dejansko dejstvo?

(Da obstaja stanje stvari, je dejstvo, ker dejstvo ne obstaja?

Dejstvo je, da dejstvo ne obstaja, saj obstaja ontološki korelat, kar je dejstvo?

Dejstvo je, da dejstvo ne obstaja, ker obstaja stanje stvari, kar ni dejstvo?

Je dejstvo kot obstoječi ontološki korelat, ki ustreza neresničnemu stavku?

Je dejstvo kot obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Odločim se za dejstvo ali dejstvo?

Da ni dejstva, saj dejstvo ne obstaja?

Kar je dejstvo?

Da obstaja dejstvo, ker ni dejstva?

Saj je dejstvo?)

Če verjamem, ne vem, ker vem, če verjamem?

Če vem, verjamem, saj verjamem, če ne vem?

Do kod torej pridem z resničnim stavkom, če povem, ker rečem, saj pravim, da je stavek neresničen?

Na začetek regressusa ad infinitum ?

Če prispem na konec brez začetka, povem, da stavek ni resničen, ker pravim, saj rečem, da je resničen?

Sicer ne pridem do kruha, ker sem plankar?

Premalo sem se zmotil, saj imam vedno prav?

                                                                                          Damjan Ograjenšek, filozof

Drugi spomini na prihodnost

‘Toda metafiziki od nekdaj nenaklonjena usoda je hotela, da ga ni (Huma) nihče razumel. Človek ne more gledati brez bolečine, kako so njegovi nasprotniki: Reid, Oswald, Beattie in nazadnje še Pristley popolnoma zgrešili jedro njegove naloge.’

                                                               Immanuel Kant

Ne prižene Hume skeptičnih argumentov do vrhunca?

Se izogne konsekvencam lastne misli z umikom v filozofijo zdravega razuma?

Razumno predpostavi nekatere splošne domneve o človeškem spoznanju in o svetu, ker ni na voljo boljših alternativ?

Če recimo zaupam v obči zakon vzročnosti, zaupam tudi v čutila?

Se torej Hume umakne v filozofijo zdravega razuma, s tem pa v empirični svet, kjer velja zakon vzročnosti splošno?

Vsakdo tam vidi belo miš?

Razen nekoga z delirijem?

Ta belo miš tam sicer vidi, le da je nihče drug tam ne vidi?

Ima Hume delirij?

Razumno predpostavi nekatere domneve?

Kot primer vzročnost, ki obče velja v empiričnem svetu?

Na osnovi nedokončane indukcije se tam krogli vselej odbijeta?

Morem torej sklepati deduktivno v svetu, ki se konča z limito?

Hitri tekač nikoli ne dohiti želve, če ima šepavka pred Ahilom nekaj naskoka?

Saj se tekma nikjer ne konča?

Ker zmore Pitagora rešiti svoj problem le s »podolžnimi«, ne pa s »kvadratnimi« števili?

Škandal matematike je tale?

Slavni filozof ne more rešiti matematike s »podolžnimi« števili, saj svojega izreka ne zmore rešiti s »kvadratnimi« števili?

Svoj izrek odkrije kot matematik ali kot filozof?

Če ga odkrije kot matematik, ne najde škandala filozofije?

Če ga najde kot filozof, odkrije škandal matematike?

Je Pitagora matematik?

Matematik Pitagora ni filozof?

Je filozof matematike matematik filozofije?

Je matematik filozofije filozof matematike?

Matematik odkrije »podolžna« ter »kvadratna« števila, ker je Pitagora filozof?

Ni filozof, saj izrek filozofa odkrije matematik?

Najde filozof matematika, ta pa filozofa?

Matematik ne more rešiti problema filozofa drugače kot matematik, ker filozof ne zmore rešiti problema matematika, če ni filozof?

Matematik reši problem filozofa s »kvadratnimi« števili, filozof pa matematika s »podolžnimi« števili?

Števila odkrije matematik?

Matematik reši problem filozofa s »podolžnimi« števili, filozof pa matematika s »kvadratnimi« števili?

Najde števila filozof?

Pitagora?

Da, matematik?

Matematik?

Ne, Pitagora?

Hume ima delirij, saj ni skeptičen?

Vrhunski skeptik ni skeptičen, ker nima delirija?

Od kod se torej »razočarani« pisatelj umakne v filozofijo zdravega razuma, kjer velja vzročnost?

Iz situacije, kjer vzročnosti ni?

Subjekta ni spričo situacije?

Situacija je zaradi subjekta?

Subjekt se navadi vzročnosti v empiriji vsled situacije, saj predpostavi situacijo, kjer velja vzročnost?

Ker ima David vzrok in posledico?

V empiriji?

To vzročno predpostavi?

Zunaj empirije?

Umakne se v zdravi razum?

Nikjer nima vzročnosti, razen v empiriji, saj se zateče v zdravi razum?

Tam vzročnost predpostavi, ker se umakne v empirijo?

Te ni v zdravem razumu, tega pa ni v empiriji?

Kje se Humovi krogli ne odbijeta?

V prihodnosti, onstran zdravega razuma, od koder se pisec umakne v empirijo?

V prihodnosti, zunaj empirije, od koder se subjekt umakne v situacijo?

Ki je takšna, kakršen je subjekt, ta pa je takšen kot situacija?

Zateče se v situacijo iz zdravega razuma, saj nima nobene empirije?

Vzročnosti se navadi v empiriji, ker se umakne v zdravi razum, kjer se navadi vzročnosti?

Od kod zaide v zdravi razum, ki je empiričen?

Iz prihodnosti?

Nanjo sklepa empirično z zdravim razumom, saj sklepa deduktivno iz nepopolne indukcije?

Subjekt v situaciji sklepa na prihodnost iz empirije, ker ga ni v situaciji?

Je subjekt v prihodnosti, saj je zdravi razum empirija, ker subjekt nima nobene prihodnosti?

Na to sklepa iz zdravega razuma, saj se umakne v empirijo?

Po vzročnosti?

To dobi v prihodnosti, kjer ga ni, ker se iz nje nikoli ne umakne?

Vzročnost v prihodnosti za skeptika ne velja, saj se ta kavzalno umakne v zdravi razumi iz empirije iz prihodnosti?

Tja se vzročno tudi umakne iz zdrave empirije ter empiričnega razuma, ker ga tam ni, saj se nikoli ne umakne v prihodnost?

Hume vidi belo miš v prihodnosti iz empirije, ne pa iz zdravega razuma, ker so vse bele miši v zdravem razumu?

Na to sklepa po vzročnosti iz zdravega razuma v prihodnosti, saj nima delirija?

Delirij ima v prihodnosti, ki je nikoli ne zapusti, ker ga ni v situaciji?

Kje je?

V deliriju, kjer ga ni, saj vidi belo miš v zdravem razumu, ker nikoli ne zapusti empirije, saj je v prihodnosti?

Delirija nima v prihodnosti?

Tam Davida ni?

Nikoli ne zapusti zdravega razuma, kjer vidi belo miš, ker ga ni v empiriji?

Vidi jo v empiriji, saj ima delirij v zdravem razumu?

Ker ni skeptičen v prihodnosti?

Je skeptik vrhunski skeptik v zdravem razumu in v empiriji?

Bele miši tam vidi, nikoli pa ne v prihodnosti, kjer ga ni, saj je nikoli ne zapusti?

Na prihodnost, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz zdravega razuma, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na prihodnost, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz empirije, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na zdravi razum, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz prihodnosti, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na empirijo, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz prihodnosti, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na zdravi razum, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz empirije, ki je v prihodnosti?

Ta je v zdravem razumu, kjer je vzročnost?

Ni je v empiriji, ki jo vzročno predpostavi v zdravem razumu?

Ta je empirija v prihodnosti, ki nima nobene prihodnosti, ker je v prihodnosti zdravi razum?

Vzročnosti ni nikjer, razen v prihodnosti, kjer je ni?

Prihodnost vzročno predpostavi v zdravem razumu, saj tako sklepa v empiriji?

Se Hume, ki prižene skepticizem do vrhunca, navadi vzročnosti v situaciji, kjer je vrhunski skeptik skeptičen, ker nima delirija?

Iz situacije, kjer ima delirij, sklepa kavzalno nase, saj predpostavi, da ni skeptičen?

Kje se navadi delirija?

V situaciji, kjer ga ni?

Tam se navadi na skeptičnost, ker situacije nikoli ne zapusti?

Iz samega sebe, saj ga ni brez situacije?

Te pa ne brez slavnega skeptika?

Je torej skeptik v situaciji, kjer ima delirij, ker ni skeptičen?

Skeptik torej ni v situaciji, kjer nima delirija, saj je skeptičen?

Delirija nima, ker je skeptik, saj ni skeptik, ker ima delirij?

Delirij ima, saj ni skeptik, ker je skeptik, saj nima delirija?

Iz prihodnosti, kjer kavzalnosti ni, sklepa na empirijo z zdravim razumom vzročno, ker se vzročnosti navadi v empiriji?

Iz prihodnosti, kjer ni vzročnosti, sklepa na zdravi razum empirično, saj je empirija zdravi razum?

                                                                                                     Damjan Ograjenšek, filozof

‘Predmet’ »in« temelj

‘. . . v vseh stvareh in nikjer.’

                                                    Kajetan Kovič

So matematični objekti kavzalno inertni?

Z njimi človek ni v interaktivnem odnosu?

Kako torej matematiki odkrivajo matematične resnice?

Človek ni v interaktivnem odnosu v objektivno realnem svetu, kjer vlada vzročnost?

Kako matematik, ki eksistira in biva (ker je objektivno resničen ter zanj vzročnost velja), odkrije matematični predmet?

Od kod objektivno realnemu matematiku ideja o ravnini brez globine, o neskončni premici brez debeline, o točki, ki nima dimenzije, o trikotniku, kjer je vsota notranjih kotov natanko 180 stopinj . . . ?

Točka brez dimenzije biva in eksistira?

Idealni trikotnik?

Si morem zamisliti premico, ki je samo neskončna?

Kako si zamislim premico, ki nima debeline?

Od kod torej ideja neskončnosti, če nisem neskončen?

Pitagorejski škandal v matematiki?

[ Lahko na številski premici upodobim naravna in cela števila?

Ni težav z risanjem točk, ki ponazarjajo ulomke, ker morem daljico razdeliti na n enakih delov?

Čeprav na številski premici pripade slehernemu racionalnemu številu natančno določena točka, pa s podobami vseh racionalnih števil še niso zasedene vse točke številske premice?

Na številski premici postavim v točki, ki je slika števila 1, pravokotnico ter na njej od te točke odmerim dolžino 1; dobim točko A.

Po Pitagorovem izreku je razdalja od 0 (deli številsko premico na ista in enaka dela) do A enaka 0A = 2 na 1/2 (kvadratni koren iz dve).

S šestilom prenesem dolžino te daljice na številsko premico od točke 0 v desno ter dobim točko B, ki je podoba števila 2 na 1/2.

Je res, da slika števila 2 na 1/2 predstavlja racionalno število, torej ulomek a/b, pri čemer sta si a in b tuji števili?

Predpostavim naslednje: 2 na 1/2 = a/b, D(a,b) = 1 .

( Delitelji števila 8: {1, 2, 4, 8}

Delitelji števila 12: {1, 2, 3, 4, 6, 12}

Skupni delitelji obeh števil: {1, 2, 4}

Največji skupni delitelj D(8, 12) = 4.

Skupni delitelj dveh števil a in b je število d, ki deli obe števili.

(d | a) ^ (d | b) <=> d = d(a, b)

Število 1 je skupni delitelj vsakega para števil.

Velja: Dve števili imata vsaj en skupni delitelj, ki je 1.

Ker delitelj (pri naravnih številih) ni večji od deljenca, obstaja največji med vsemi delitelji danih dveh števil; imenujemo ga največji skupni delitelj števil a ter b in ga označimo z D(a, b) ter preberemo največji skupni delitelj števil a in b.

Naravni števili, ki imata največji skupni delitelj 1, imenujemo tuji si števili.

D(a, b) = 1 <=> števili a ter b sta si tuji .

Včasih največji skupni delitelj uganemo, na primer: D(12, 18) = 6.

Lahko si pomagamo tudi z razcepom: največji skupni delitelj vsebuje vse tiste prafaktorje (oziroma njihove potence), ki so hkrati v a in b.

D(180, 168) –> {180 = 2 na 2 . 3 na 2 . 5}                                                             

                                  {168 = 2 na 3 . 3 . 7 } )

                                 D(180, 168) = 2 na 2 . 3 = 12

Kvadrirajmo enakost ter dobimo:

2 = a na2/b na 2 => 2b na 2 = a na 2 .

Ker je leva stran enačbe sodo število, je sodo tudi število na desni.

Kvadrat sodega števila je sodo, kvadrat lihega števila pa liho število.

a je torej sodo število in ga lahko pišemo a = 2m .

Iz 2b na 2 = 4m na 2 sledi b na 2 = 2m na 2, iz istega razloga kot prej pa lahko pišemo: b = 2n.

Torej si števili a ter b nista tuji, kar je v nasprotju s predpostavko.

S tem je dokazano, da 2 na 1/2 ni racionalno število.

Poskusimo 2 na 1/2 zapisati z decimalno številko.

1 < 2 < 4 => 1 < 2 na 1/2 < 2 : številsko premico med 1 in 2 razdelimo na desetine; števila, pripadajoča delnim točkam, po vrsti kvadrirajmo, dokler ne pridemo do kvadrata, ki prvi preseže 2.

a) 1,1 na 2 = 1,21   1,2 na 2 = 1,44   1,3 na 2 = 1,69   1,4 na 2 = 1,96

1,5 na 2 = 2,25

2 na 1/2 leži na desetini med 1,4 ter 1,5 :

saj velja 1,96 < 2 < 2,25 ; 1,4 < 2 < 1,5 .

b) Desetino med 1,4 in 1,5 znova razdelimo na deset delov, ponovimo kvadriranje, dokler prvič kvadrat ne preseže 2.

2 na 1/2 leži na desetini med 1,41 ter 1,42 :

ker velja 1,414 < 2 < 2,002225 ; 1,414 < 2 < 1,415 .

c) Desetino med 1,414 in 1,415 znova razdelimo na deset delov, ponovimo kvadriranje, dokler znova ne pridemo do kvadrata, ki prvič preseže 2.

2 na 1/2 leži na desetini med 1,414 ter 1,415 :

saj velja 1,4142 < 2 < 2,00024449 ;

1,4142 < 2 < 1,4143

1,41421 < 2 < 1,41423

1,414213 < 2 < 1,414214

1,4142135 < 2 < 1,41421356 . . .

Decimalna ulomka na levi in na desni imata pri nadaljevanju postopka enakih vedno več začetnih decimalk (pri n-tem koraku n-1 (ko pridem na primer do tretjega koraka, imam skupni dve decimalki 1,41; ko prispem do četrtega koraka, je decimalk 1,414 . . .)), razlika med njima se manjša proti nič (pri n-tem koraku je pod 10 na -n-1 (pri tretjem koraku je 1/10000 (10 na -4), kar je pod 10 na -3-1 : 1/10 na 3-1 = 0,01)).

2 na 1/2=1,41421356237309504880168872420969807856967187537

6948073176679737990732478462107038850387534327641572735013846…

Limita je 0?

Kaj so zaporedja ter vrste?

Zaporedje je enolična upodobitev množice naravnih števil v dano množico A.

Številsko zaporedje je zaporedje, pri katerem je zaloga vrednosti A podmnožica množice realnih števil.

Indeksna možica je podmnožica množice naravnih števil, ki jim je prirejen natanko en element množice A.

Zaloga vrednosti zaporedja je množica tistih elementov množice A, v katere se preslikajo elementi indeksne množice.

Vrednost člena zaporedja je element zaloge vrednosti zaporedja.

Številsko zaporedje (an): n -> an n se preslika v člen an.

(an = a z indeksom n) 

(Prvi člen zaporedja običajno označimo z a1 in je indeksna množica množica zaporednih naravnih števil. V nekaterih primerih označimo prvi člen z a0.)

Končno zaporedje je zaporedje, katerega indeksna množica je končna podmnožica množice naravnih števil.

Neskončno zaporedje je zaporedje, katerega indeksna množica je neskončna podmnožica množice naravnih števil.

Pozitivno oziroma negativno definitno zaporedje ima vse člene večje oziroma manjše od nič (za vse n: an > 0 oziroma an < 0)

Zaporedje (an) je konvergentno, ima limito, če obstaja takšna vrednost a, da lahko vsakemu predpisanemu številu e > 0 priredimo tak indeks N(e), da so vsi členi z indeksom n, ki je večji ali enak N(e), oddaljeni od a manj kot za

e: n večji ali enak N(e) : |an – a| < e .

Vrednost a je limita zaporedja: a = lim an .

                                                                        n -> °°

( an: aN(e), aN(e)+1, aN(e)+2, . . .          

                   1 ,      2 ,       3 , . . .

Recimo:

e > 0 = 1     aN(e)    indeks n večji ali enak N(e)

an: aN(e), aN(e)+1, aN(e)+2 … ; (an): a1, a2, a3 …

Vsak členi an je oddaljen od  a manj kot za 1.

e > 0 = 2     aN(e)    indeks n večji ali enak N(e)

an: aN(e), aN(e)+1, aN(e)+2 … ; (an): a1, a2, a3 …

Vsak členi an je oddalje od a manj kot za 2.

e > 0 = 3     aN(e)    indeks n večji ali enak N(e)

an: aN(e), aN(e)+1, aN(e)+2 … ; (an): a1, a2, a3 …

Vsak člen an je oddaljen od a manj kot za 3.

Tako v neskončnost.

e, ki je večji kot 0, je enota (naj bo 1, 2, . . .).

Če je e > 0 = 1, je sleherni člen an oddaljen od a manj kot za 1.

a1 je oddaljen od a manj kot za 1.

a2 je oddaljen od a1 manj kot za 1, od a pa manj kot za dva . . .                                                                                                                         

Če je e > 0 = 2, je sleherni člen an oddaljen od a manj kot za 2.

a1 je oddaljen od a manj kot za 2.

a2 je oddaljen od a1 manj kot za 2, od a pa manj kot za štiri . . .

Če je e > 0 = 3, je sleherni člen an oddaljen od a manj kot za 3.

a1 je oddaljen od a manj kot za 3. a2 je oddaljen od a1 manj kot za 3, od a pa manj kot za šest . . .

Limita je zaporedja an je a, ker je zadnji člen zaporedja n+1.

Zaporedje članov je torej neskončno, saj pridem do limite z zadnjim členom zaporedja, ki je njegov zadnji član.

Zadnji član zaporedja je njegov zadnji člen, če prispem do limite z zadnjim članom, ki je zadnji člen, oziroma z zadnjim členom, ki je zadnji član?

Nikoli ne pridem do limite, če je zadnji člen n+1?

Koliko je zadnji član?

Toliko, da nikoli ne prispem do zadnjega člena?

Zadnji član je 11, ker je zadnji člen n+1?

Ni zadnji član 12?

Če zadnji člen ni zadnji član? . . . )

Zaporedje ima lahko eno, dve ali več stekališč – tudi neskončno mnogo.

Kot pove matematika, obstajajo tudi zaporedja, ki stekališča nimajo, recimo neomejena zaporedja.

V matematiki pogosto uporabljajo naslednji način izražanja:

a) Če je zaporedje neomejeno navzgor, pravijo, da ima stekališče plus neskončno, ki ga označijo z + ∞ ;

b) Če je neomejeno navzdol, rečejo, da ima stekališče minus neskončno ( − ∞ ).

Neskončno ter minus neskončno štejejo v matematični znanosti za nepravi stekališči (ostala stekališča so prava).

V zgoraj obravnavanem primeru je limita 0.

Štejem torej do konca, ker pridem do nič z limito?

Do konca prispem z limito, saj nikoli ne pridem do 0?

Ne prispem do konca z limito, ker nikoli ne pridem do limite?

( Pri n-tem koraku je razlika med decimalnima ulomkoma na levi ter na desni pod 10 na -n-1, pri (n+1)-tem koraku je pod 10 na -n+1-1, pri (n+2)-tem koraku je pod 10 na -n+2-1. . .

Vedno manjka korak?

Saj prispem do konca z limito?

Z drugo besedo, do konca pridem z limito, ker je do limite neskončno?

Danes torej prispem do konca neskončnosti z limito tako, da nikoli ne pridem do limite?

Kaj že sklene Zenon v znamenitem paradoksu?

Če tekmuje Ahil z želvo, ki ima nekaj naskoka, je nikoli ne dohiti?

Ko se želva prestopi za korak ali dva, doseže Ahil točko, kjer želva začne?

Ta že steče naprej?

Ko se Ahil približa prejšnji legi želve, se ta premakne?

Nikoli ne prehiti plazilca, saj je vedno bližje?

Zenon se postavi na stališče pitagorejcev in sprejme domnevo, da je črta sestavljena iz enot ali točk?

Naj se želva giblje še tako počasi, prelesti mora neskončno razdaljo, preden bo tekme konec?

Tekma se nikoli ne konča?

Če opustimo pojem enote, lahko izdelamo teorijo o neskončni vrsti, ki pokaže napako?

Vrsta je sestavljena iz členov, ki se nenehno ter enakomerno zmanjšujejo?

Lahko izračunamo, kje Ahil dohiti želvo?

Vsoto takšne vrste opredelimo kot število, ki ga seštevek poljubnega števila členov vrste, naj bo še tako velik, nikoli ne preseže?

Z vsoto dovolj številnih členov takšne vrste se lahko temu številu te vrste poljubno približamo?

Takšno število obstaja: za tovrstno določeno vrsto je samo eno?

Vrsto imenujemo geometrično?

Katero število je to?

Limita?

Se dotaknemo neskončnosti z neskončnostjo, ker se neskončnosti neskončno približamo?

Pojem limite torej reši težavo Ahila in želve, saj pridem do limite z vsemi členi zaporedja?

Teh ni konca?

Moderni pojem limite funkcije: če za vsako število e > 0 obstaja tak s > 0 , da za vse x, za katere je |x – x0| < s , velja |f(x) – g| < e , imenujemo vrednost g limita funkcije f v točki x0 in pišemo: limx->x0f(x) = g.

Limita funkcije je torej definirana s pomočjo limite zaporedja.

Naj bo f realna funkcija realne spremenljivke.

Imejmo zaporedje xn, ki ima limito a.

Za to zaporedje tvorimo ustrezno zaporedje vrednosti yn = f(xn).

Če ima dobljeno zaporedje yn limito b ter je ta limita neodvisna od tega, kako izberemo zaporedje xn, ki gre proti a, število b imenujemo limita funkcije f v točki a.

Limito funkcije najpogosteje izračunamo tako, da enačbo funkcije okrajšamo, nato pa vstavimo ustrezni a.

Funkcija f( x ) = (x2 − 9)/(4 x − 12) pri x = 3 ni definirana (deljenje z 0).

Tam torej ni zvezna.

Če ulomek okrajšamo, dobimo limito:

limx → 3(x2 − 9)/(4 x − 12) = lim x → 3(x − 3)( x + 3 )/4( x − 3 ) =

limx → 3(x + 3)/4 = (3 + 3)/4 = 3/2

Za zgornjo funkcijo velja: če se x približuje vrednosti 3, se f(x) približuje vrednosti 3/2.

Z drugo besedo.

Limita zaporedja je število, ki se mu vrednosti členov zaporedja an približujejo, ko spremenljivko n povečujem čez vsako mejo.

Število a je stekališče realnega zaporedja an, če v sleherni okolici števila a leži neskončno mnogo členov zaporedja.

Število a je limita realnega zaporedja an, če v vsaki okolici števila a ležijo vsi členi zaporedja od neke dovolj velike vrednosti spremenljivke n naprej.

Rečeno drugače: zunaj te okolice lahko leži samo končno mnogo členov zaporedja.

(Če v vsaki okolici števila a ležijo vsi členi zaporedja od neke dovolj velike vrednosti spremenljivke n naprej, je teh členov neskončno.)

Če ima zaporedje eno samo stekališče ter je to stekališče pravo, je to stekališče torej limita.

Če ima zaporedje limito, pravimo, da konvergira oziroma da je to konvergento zaporedje.

Če zaporedje nima limite, pravimo, da divergira (je divergentno).

(Zaporedje 1/2, 1/3, 1/4, 1/5, … je torej konvergentno in ima limito 0.

Zaporedje +1/2, −2/3, +3/4, −4/5, +5/6, −6/7, …. je divergentno, ker ima dve stekališči: −1 ter 1.

Zaporedje 2, 4, 6, 8, 10, … je divergentno: ima nepravo stekališče neskončno.) ) ]

Katero število je torej na koncu neskončne vrste?

Zadnji člen, ki je n + 1 ?

Prišli smo do zadnjega člena, saj prispemo do zadnjega člana s sinekdoho?

Premica (nima debeline, ker se nikjer ne začne ne konča) biva ter eksistira?

Za matematika (znanstvenik) je idealna, saj eksistira in biva?

Kot takšna je realna, ker je transcendentalno idealna?

Lahko jo narišem na tablo?

Je matematik kot znanstvenik nominalist ali realist?

Znanstveni metafizik?

Kant je realist ali nominalist?

‘Stvar (sama) ne sebi’ biva ter eksistira?

Filozofu ni dostopna, saj je mejni pojem, ki deli Kantov svet na fenomenalni in noumenalni del?

Je mejni pojem kot tak prazen?

Filozofu ne manjka njegov nedostopni predmet?

Filozofova izkušnja je realna, ker je transcendentalno idealna?

Njegovi predmeti v izkustvu niso nič drugega kot pojavi?

Tako ga aficira ‘stvar (sama) na sebi’ ?

Kant jo spozna s praznim pojmom, saj mu ni znan njegov predmet?

Filozof razpolaga s tremi idejami: dve sta regulativni (o Bogu, o nesmrtni duši), tretja je konstituitivna (o svobodi)?

Kant je torej svoboden, ker ima Boga ter nesmrtno dušo?

Razum prepustiti mesto veri, ki se širi prek meja sleherne izkušnje, saj so vse tri ideje popolnoma prazne?

Filozof nikoli ne pride do najvišje točke svobode (tako ga konstituira prazna ideja svobode)?

Zato je tudi moralen?

Kako naj razpolaga s kategoričnim imperativom, če ni svoboden?

Vodita Kanta k Bogu in k nesmrtni duši prazni regulativni ideji v neskončnost?

To je mogoče v 18. stoletju, kjer filozofova metafizika stopa po kraljevski poti znanosti?

Kant ne ve, da si znanstvenik ne more zastaviti filozofskega vprašanja?

Zaradi ‘stvari’ ?

Kantova logika stopica na mestu?

Mu manjka ‘Predmet’ ?

Ne manjka filozofu Temelj, ker Kantova logika ne zmore ne naprej ne nazaj?

‘Predmet’ je Temelj, saj je Kant ‘filozof’ ?

Temelj je ‘Predmet’, filozof pa je ‘Kant’ ?

Ne v svojem trenutku v njegovem času?

Danes?

V tem času logika nekaterih stoji?

Metafizikom, ki verjamejo v objektivno realnost, neodvisno od zavesti?

Metafizikom, ki verjamejo v objektivno realnost in so na sledi v regressusu ad infinitumu ?

Tistim, ki ne vedo, ali so njihovi možgani v kadi ter potujejo v Bodočnost (nimajo Prihodnosti)?

V neskončnost prestopajo mejo, ki ni prehodna?

Imam lahko danes pojem o korenu iz ena, če o zadnjem nimam nobene predstave (psihološke podobe), razen, da ga napišem na tablo?

Na tabulo raso ?

Po njej piše izkustvo, ki ni odvisno od zavesti?

Moja izkušnja je objektivno realna?

Ne vem, kdo piše moj svet, ker so moji možgani v kadi?

Sem svoboden?

Manjka mi Temelj, saj nimam ‘Predmeta’ ?

»…Imam…« ‘predmet’, ker verjamem v temelj?

Stojim ne mestu, saj potujem v neskončnost?

Prehajam mejo, ki ni prestopna?

Ni je, ker eksistira ter biva in vodi v Bodočnost?

Nisem prestopil ‘meje’, ki je, saj ne obstaja ne ne obstaja?

( Dejstvo je obstoječa ‘meja’, ker meja ustreza resničnemu stavku?

Resničnemu stavku ustreza ‘meja’, saj dejstvo ni obstoječa meja?

Ni dejstva?

Je dejstvo, da ‘meja’ (ki »je« meja) obstaja?

Ni dejstvo, da ne obstaja meja, ki »ni« ‘meja’ ?

Ker obstaja dejstvo?

Obstaja meja, saj je resnična ‘meja’ ?

Tudi ‘meja’ obstaja, ker je resnična meja?

Je meja med eksistenco ter bivanjem?

Saj ni resnična, ker »je« ‘meja’ ?

Med bivanjem in eksistenco ni ‘meje’, ker je resnična, saj »ni« meja?

‘Meja’ obstaja natanko takrat, ko je ‘meja’, ker »ni« meja?

Natančno tedaj »je« meja meja, saj ni ‘meja’ ?

‘Meja’ »je« meja, ker »ni« meja?

Meja »ni« ‘meja’, saj »je« ‘meja’ ?

Je meja resnična?

Da, meje med bivanjem in eksistenco ni, ker je tam ‘meja’ ?

Bivanje je eksistenca, ta pa bivanje?

Med njima ni meje, ne ‘meje’, saj je resnična ‘meja’ ?

Obe sta resnični, le da meja ni meja, temveč ‘meja’, ta pa »je« ‘meja’, ker meja »ni« ‘meja’ ?

Meja je meja, saj je ter ni ‘meja’, ‘meja’ je ‘meja’, ker ni in je meja?

Meja je pot, ki ne vodi nikamor kot sled?

Ni »tam« kot ‘meja’ ?

‘Meja’ je sled, ki ne vodi nikamor kot pot, saj »ni« meja?

Meja je ‘tam’, ker eksistira ter biva in ne obstaja ter ne ne obstaja?

Je tam?

Tudi ‘meja’ je tam, saj je ‘tam’, ker ne ne obstaja ne obstaja?

Ni je med eksistenco in bivanjem?

Je, saj je ‘tam’ ?

Tudi meja je tam, ker je ni?

Obe sta resnični, saj ene ni, ker je, druga pa je, saj je ni?

‘Meja’ je prestopna, ker nima druge strani?

Za njo ni Temelja (ki je ‘Predmet’) ?

Tudi meja nima druge strani, saj je prehodna?

Onstran je eksistenca, ki je bivanje?

Se bivanje nikoli ne konča, ker eksistira?

Na drugi strani je ‘predmet’, ki ni temelj?

Vselej pridem do temelja, nikoli pa do ‘predmeta’ ?

Meja je prestopna, ker ni na drugi strani ničesar?

temelj, ki ni Temelj, saj je ‘Predmet’ Temelj, ta pa ni temelj, ker ta ni ‘Predmet’ ?

Potujem v Prihodnost?

Bližam se ‘meji’, ki je na koncu brez začetka in na začetku brez konca?

Če potujem v Bodočnost, nikoli ne pridem do Temelja, ki ni ‘predmet’ ?

Stojim na mestu?

Kdaj prispem do temelja, ki ni ‘Predmet’, saj potujem na konec regresa, ki nima konca?

Se bližam meji, ki jo prehajam, ker ni prestopna? )

[ Je Kant nominalist ali realist?

Realist?

Trdi, ker ne verjame?

‘Stvar’ mu ni znana, saj jo pozna?

Je svoboden?

O tem nima ideje?

Ni teoretični um praktičen, ta pa je teoretičen?

( Prvi ni drugi, ta pa ni prvi?

Lahko drugega postavim na mesto prvega, če prvega ne morem zamenjam z drugim?

Tudi prvega ne morem postaviti na mesto drugega, če mu ne rečem prvi?

Kako pravim drugemu?

Nista ista, ker sta enaka, enaka pa sta, saj sta ista?

Prvega nimam?

Imam, ker je drugi?

Tudi tega imam, saj ni prvi?

Negacija ni determinacija?

Determinacija je negacija, ta pa determinacija?

Danes le zaradi diahronega premika na začetek, ki je na koncu (na konec, ki se konča na začetku)?

Je pot do resnice resnica sama, ki nima ne konca, niti začetka?

Kje se danes v ravnini konča in začne neskončna premica?

Zakaj lahko na tablo narišem točko brez dimenzije?

So pri znanstveniku, ki je matematik, danes njegovi inertni predmeti realni, ker sem razcepljen tako, da »»ne vidim«« enako ter isto (isto in enako), saj »»ne vidim«« isto ter isto (enako in enako)?

Teoretični um ve za kajstvo pojma?

Praktični um ve za njegovo bistvo?

Kajstvo je prazna definicija, ki ji manjka predmet?

Bistvo je predmet, ki mu manjka pojem?

Kako ve spekulativni (teoretični) um za kajstvo pojma?

Kako ve praktični um za njegovo bistvo?

Prvi zapade v antinomije, drugi ve, ker verjame?

Teoretični um ve, saj ne verjame, praktični um pa verjame, ker ve?

Prvi »je« drugi, saj drugi ni ‘drugi’ ?

Mejni pojem je prazen?

Filozofu ne manjka nedostopni predmet?

Teoretični um se reši iz zagate tako, da se vpraša?

Kot praktični um?

Tudi ta se reši iz težave s tem, da si odgovori?

Tako se konstituira kot teoretični um?

Kant se otrese problema, ker mora biti svoboden?

Vprašati se mora teoretično, da si odgovori praktično?

Ne more si odgovoriti praktično, če se ne vpraša teoretično?

Teoretično se vpraša natanko tako, da postane praktičen?

Tudi praktičen je točno tedaj, ko je teoretičen?

Kaj si odgovori?

Saj je teoretičen kot praktičen?

Kaj samega sebe vpraša kot praktičnega kot teoretičen?

Teoretični sedaj ve, ker verjame?

Tudi praktični ne ve, saj verjame?

Teoretični um je praktičen, ta pa teoretičen?

Filozof prestopa mejo, ki ni prehodna?

Kant ve, ker verjame, saj ne verjame?

Filozof verjame, ker ve, saj ne ve?

Kant ve, ker verjame, da ‘stvar’ pozna, saj mu ni znana?

Filozof verjame, ker ve, da mu predmet ne manjka, saj mu manjka?

Kant pozna filozofa s praznim pojmom?

Tudi filozof pozna Kanta z nedostopnim predmetom?

Toda ne v 18. stoletju, ko je Kopernik v zavesti svetilnik sveta?

(Je kopernikanski obrat prvega Kopernika v tem, da se znanstvenik obrne od sebe, obrat drugega pa je kopernikanski, ker se filozof obrne k sebi?)

Na današnji točki premika k Temelju sem na zgodovinski poti v Prihodnost sam, saj verjamem v ‘Predmet’ ?

Gre za vprašanje življenja ali smrti?

Kaj če nimam v žepu ničesar, ker v njem ni Temelja?

Nimam Prihodnosti?

Če nimam ne meje ne ‘meje’ ?

Vem za smrt, vanjo pa ne verjamem?

Absurd ali paradoks?

Kredo krščanstva (verjamem, saj je absurdno) je paradoksalno?

Kredo današnjega ateizma (verjamem v objektivno resničnost, ki ni odvisna od zavesti) ni absurdno, ampak paradoksalno?

Je Kant realist, ker verjame v Boga?

Tako ga (neznano kako) aficira ‘stvar’ ?

Njegovo izkustvo je realno, saj je transcendentalno idealno?

Ker je na meji, če rečem negativno, prazen pojem?

Če rečem pozitivno, ima filozof mejo, saj mu ne manjka nedostopni predmet?

Tega spozna, kot verjame, s praktičnim umom?

Ker to ve njegov teoretični um, ki, konec koncev ničesar ne ve?

Praktični um je teoretičen ter obratno?

Med obema je mejni pojem, saj je Kant svoboden?

Tako tudi je v filozofovem času: v trenutku, ko zgodovina v diahronem premiku prispe do ‘stvari (same) na sebi’ ?

Ta je absolutno realna, ker je Kantova ontološka predpostavka?

Bi sicer magister (dolgoletni zasebni docent in nižji knjižničar) kdaj postal filozof?

Filozof, ki je specializiran za celoto, se danes ukvarja s ‘Predmetom’ ?

Ta mu zvoni kot Temelj?

Saj gre za najbolj splošno vprašanje (za preživetje)?

Kaj imam v žepu, če dam vanj ‘Predmet’ ?

Temelj, saj ne smem v kavarno, ker nisem obsojen na svobodo, saj nisem zapornik v bunkerju?

Verjamem, ker vem, da sem svoboden, saj nimam možganov v kadi?

Sem v kavarni svoboden tako, da ne morem iz bunkerja?

To vem, ker verjamem, saj sem se odločil tako, da ne vem, ali so moji možgani v kadi?

V evolucijo ne verjamem?

Ker danes vem, da je Kant v 18. stoletju avtonomen?

Vem, saj ne verjamem, ker ne verjamem v diahroni premik?

Mislim (vem, saj verjamem), da gre zgodovina naprej tako, da bom v zaporu (kjer ni svobodnega Temelja) kupil ptiča na prvem plotu?

Je temelj na koncu metonimije, ker imam nepravo neskončnost?

Ima kristjan vsaj plačilo v nebesih, saj ni filozof?

Danes »filozof«, ki ni filozof (ne govorim o politikih med »filozofi«), »»ne vidi«« na konec Bodočnosti, ki se nikoli ne konča, ker nima večnosti, saj ni res, da » »ne vidi«« ‘Predmeta’, ki je večen na koncu Prihodnosti, ki nima začetka (tam je večni Temelj, ker se Prihodnost, ki nima konca, začne na začetku)?

To ni paradoks, ampak absurd?

Večen sem, saj živim samo enkrat, ker nikoli ne umrem?

Smrt je življenje, saj ni ničesar po smrti?

Življenje je smrt?

Ničesar ni po življenju?

Kaj imam v žepu, kjer »…nimam…« ničesar?

Verjamem, ker vem, da je tam ‘Predmet’ ?

Ta je Temelj, saj verjamem, ker vem, da sta na začetku ter na koncu neskončnosti?

Se more tako odločiti znanstvenik kot tak (ki ni človek, saj se odločil za del), ker je lahko znanstvenik kot znanstvenik le religiozen človek?

Se lahko odločiti tako ateist (naj bo znanstvenik ali ne), ki ni veren, saj je religiozen (kot na primer kristjan), ker ima plačilo na prvem plotu, saj nima večnosti?

Svoboden je v restavraciji, ker ne more iz spremenljivke?

Ta ni prazna, saj v njej ni ničesar?

Čas ga povozi tako, da gre s časom nazaj? ) ]

Matematik kot znanstvenik torej ni človek?

Ker je lahko znanstvenik kot matematik samo religiozen človek?

Ateist ali na primer kristjan?

Eden in drugi, saj nobeden ni veren?

Kristjan verjame v Boga, ker ga ima, saj je religiozen?

Matematik, ki je znanstvenik, pa »nima« predmeta, ker je znanstvenik kot tak lahko samo religiozen človek, bodisi ateist ali na primer musliman (ta »ni« recimo kristjan, ki »ni« na primer budist . . . )?

Ima matematik, ki je religiozen kot ateist, prednost kot matematik, ki ni veren kot recimo kristjan?

Drugi je religiozen, saj verjame v Boga, prvi pa v Boga ne verjame, verjame pa v objektivno realnost točke brez dimenzije?

Matematik, ki je znanstvenik, ker ne verjame v absurd Boga, prestopa mejo, ki ni prehodna, saj verjame v kavzalno inertne matematične objekte, ki ga aficirajo tako, da so objektivno resnični v matematikovem izkustvu?

Ateističnemu matematiku kot znanstveniku ne manjka nedostopni predmet, ker je religiozen, saj ima Boga?

Ne verjame pa na primer kristjanu?

Kristjan je absurden, ker v Boga verjame?

Matematik, ki v Boga ne verjame, je absurden, saj je religiozen?

Matematik, ki je kristjan (ker je znanstvenik kot znanstvenik), ter znanstvenik kot tak (ki je matematik, pa je ateist)?

Nista človeka, saj »imata« predmet?

Prvi »nima« Boga, ker je religiozen kot kristjan, ki ni veren človek?

Drugi »ima« matematični predmet, saj ni veren človek, ker je religiozen kot matematik?

Religiozni matematik kot ateist ne verjame v absurd Boga, saj ga ima, kristjan, ki je religiozni matematik, pa ne verjame religioznemu ateistu kot matematiku, ker ni veren?

Kot matematik, ki je religiozen, ima prednost matematik, ki ni veren, saj je absurden, ker ne verjame v Boga?

To pa pred matematikom, ki je na primer kristjan?

Ta ni veren, saj verjame v Boga, ker je absurdno?

Kant ima idejo Boga, ki je regulativna, saj je popolnoma prazna?

Filozofa aficira ‘stvar (sama) na sebi’, ki je mejni pojem, ker je prazen?

Ne manjka mu predmet, ki Kantu ni dostopen?

Je filozof religiozen?

Nima Boga, »ima« pa idejo?

Te nima, Boga pa »ima« ?

Matematik je religiozen, saj je na primer ateist ali kristjan?

Kant pa ni veren, ker ni svoboden, saj ga konstituira popolnoma prazna ideja svobode, ker je filozof svobode heteronomen?

Nikoli ne doseže najvišje točke svobode, saj ima regulativni ideji nesmrtne duše in Boga?

Nikoli ne doseže Boga ter nesmrtne duše, ker ga konstituira ideja svobode?

Je religiozen, saj ni veren, ker ni ateist, ne na primer kristjan?

Ni veren, saj ni religiozen, ker »ni« na primer kristjan, »ne« ateist?

Zadnja sta lahko religiozna matematika, saj ju ne aficira Kantova ‘stvar’, marveč:

– kristjana, ki je matematik, absurd, ker verjame v Boga,

– matematika, ki je na primer religiozen kot ateist, pa idealni trikotnik, saj verjame v absurd?

Drugi ni veren, ker ne verjame kristjanu?

Tudi ta je religiozen, saj ne verjame prvemu?

Kateri znanstvenik, ki ni človek, ima prednost?

Religiozni človek, ki je matematik, pred matematikom kristjanom, ki ni veren človek?

Nima Kant prednosti pred obema?

Da, ker je znanstveni metafizik, saj ni dogmatik?

Ni fanatik, ker je religiozen, saj »ni« niti kristjan, ne ‘ateist’ (ni niti ‘kristjan’, »ne« ateist)?

Ta sta dogmatika?

Sta religiozna človeka?

Kant ni veren, ker ga ne aficira ne Bog fanatika (saj filozof ni dogmatik), ne Bog dogmatika (ker Kant ni fanatik)?

Je znanstvenik kot znanstvenik, saj je ‘Kant’ ?

Je Kant, ker je znanstveni metafizik?

Tudi kristjan je lahko znanstvenik kot tak, le da je metafizik kot religiozen človek?

Je religiozni matematik, ki je ateist, metafizik?

Nobeden ni veren človek kot filozof?

Matematika kot takšnega, ki ni človek, saj je religiozen človek, neznano kako aficirajo akavzalni inertni matematični objekti tako, da ima realno izkušnjo, ki je transcendentalno idealna?

Aficira ga Bog, ker ne verjame kristjanu?

Oba sta absurdna?

Ima matematik, ki ni veren, saj ni recimo kristjan, prednost, ker ne verjame v absurd?

Matematik, ki je znanstvenik, saj »nima« predmeta (verjame na primer v bit kot bivajočost bivajočega in v bit kot eksistentnost eksistentneg), nima Prihodnosti?

»…Ima…« Bodočnost?

Bit biti kot biti je nič, ki ga ni. Biti kot biti ni, ker ni stvarnik: je bivajočost, kot bit bivajočega, ter eksistentost, kot bit eksistentnega?

Je nič, ki biva, saj ga ni, ker ne eksistira, in nič, ki ga ni, saj eksistira, ker ne biva?

Ni razcepljena, saj biti kot biti ni, ker ne eksistira ne biva?

Je dvožariščna, saj eksistira kot eksistentnost eksistentnega, ker ne biva kot bivajočost bivajočega?

Saj je dvožariščna, ker biva kot bivajočost bivajočega, saj ne eksistira kot eksistentnost eksistentnega?

Je zadnji člen?

Je zadnji član, ker je mejni pojem, ki je prazen, saj mu ne manjka nedostopni predmet?

Meja med praznim pojmom ter nemanjkajočim nedostopnim predmetom ni prehodna, ker ni prestopna?

Heidegger ni našel biti v tu-biti ?

Je Pastir biti prestopil mejo, ki ni prehodna, saj ni prestopil ‘meje’ ?

Pastir, ki je mislec biti, ker ni filozof, ne gre proti filozofiji?

Gre proti metafiziki?

Tako se ustraši smrti, da stoji na mestu, saj potuje v neskončnost?

Absurd je tale?

Tako se boji Prihodnosti, da je pripravljen umreti?

Manjka mu ‘Predmet’ ?

Ker mu ničesar ne manjka, saj »…nima…« ‘predmeta’ ?

Ta je na koncu Bodočnosti: misleca loči od bivajočosti bivajočega meja, ki ga poveže z eksistentnostjo eksistentnega?

Je meja limita, s katero se slavni Pastir dotakne biti, ne pa bivajočosti bivajočega?

Dotakne se eksistentnosti eksistentnega, ne pa biti?

Nikoli ne pride na konec, ki je na začetku (na začetek, ki je na koncu), ker potuje v neskončnost?

Absurd je v tem, da stoji na mestu?

Absurd je ta, da ne stoji na mestu?

Ni danes na ‘meji’ mejnega pojma, ki je prazen, saj ni na meji?

Prestopil sem mejo (biva in eksistira, ker je ni), saj mejni pojem ni prazen?

Na drugi strani ‘meje’ (ki je ni, ker ne eksistira ne biva) je Temelj, ki je ‘Predmet’ ?

Saj ga »…nimam…« (tudi ‘Predmet’ je Temelj (ki ga »…imam…« ), ker imam ‘predmet’, nimam pa temelja)? 

Bit ‘Predmeta’ (ki je Temelj) je ‘nič, ki nima biti’ ?

Od tod je Temelj (ki je ‘Predmet’) enožariščen?

Tako me aficira, da bivam ter eksistiram (eksistiram in bivam)?

Matematik kot znanstvenik?

Ta svoje objekte »ima« ?

Si lahko zamislim drug ter boljši Temelj?

Ta ni goli nič, saj je moja paradigma solipsistična?

Si morem misliti goli nič?

Ta je na koncu boljše in druge paradigme, ker je moj ‘Predmet’ solipsističen?

Lahko si zamislim stoodstotni Temelj kot sebe kot stoodstotnega Človeka, saj me presega ‘Predmet’ ?

Moja Pravljica je resnična, ker ni pravljica?

Ta je realna, saj je Pravljica?

Si morem misliti stoodstotni ‘Predmet’ kot sebe kot stoodstotnega Človeka, ker me presega Temelj?

Moja Pravljica je realna, saj ni pravljica?

Ta je resnična, ker je Pravljica?

Si ne morem zamisliti, da bom aktualen kot aktualen (potencialen kot potencialen), ko bom prestopil ‘mejo’, saj sem večen, ker bom umrl?

Ne bom razcepljen, saj bom kamen ter sam od znotraj kot ‘Predmet’ ?

Ne pa kamen od znotraj kot razcepljeni človek?

Tudi kamen bo znotraj moje zavesti?

Ne s svojega stališča, pač pa kot Temelj?

Ker bova v paradigmi (poti do resnice, ki je sama resnica – brez konca in začetka) v diahronem premiku, v razcepu med nezavednim ter zavestjo (kar je ‘meja’ »in« meja ter meja »in« ‘meja’), dva?

Oba solipsista?

(Nisem solipsist kot inkarnacija svoje anime, ki je solipsistka, kot inkarnacija mojega animusa, saj sva dva (lahko živi po moji smrti ali obratno?)?)

Ker je solipsistična paradigma, ki se konča s Temeljem, saj je solipsitičen ‘Predmet’, ki je na kocu poti, ki se konča na začetku ter začne na koncu?

Možgani vseh so doslej v kadi, ne pa moji, ker sem avtonomen?

So veliki misleci (ki niso znanstveniki kot takšni, ampak filozofi (tudi mislec biti)), plankarji, saj niso verni?

So plankarji le današnji, ker nimajo Temelja?

Niso verni, saj so religiozni?

Pot iz sredine ne gre po sredi, ker običajni ateist ni veren, saj »ni« na primer kristjan?

Plankar pa »je« ateist, ker pride (na koncu regresa brez konca) do kruha?

Kristjan prispe do zaklada v nebesih z metonimijo?

Ne verjamem v absurd, saj ne grem iz sredine kot Kant?

Ta je v svojem času v njegovem trenutku filozof, ker je znanstveni metafizik?

Grem do konca regressusa ad infinitum, saj grem do resnice?

Tega ne vem, ker ne verjamem v kruh?

V kaj torej verjameš pozorni bralec, če ne verjameš, da »…imaš…« v roki ‘Predmet’, če tam »…nimaš…« Temelja?

                                                                                Damjan Ograjenšek, filozof

Happy New Year

Ni nove obale na drugi strani.

Tisti, ki so odjadrali tja,

preveč predrzni kapitani –

ni jih bilo nazaj.

                                                Gregor Strniša

Zakaj sem najboljši?

Ker moram biti še boljši?

Zakaj moram biti še boljši, saj sem najboljši?

Ker nisem enak, ampak isti?

Zakaj nisem isti?

Saj sem isti, ker sem enak?

Nisem boljši?

Ne, najboljši?

To vem, saj to verjamem?

Če to verjamem, tega ne vem?

Razen, če nimam Prihodnosti?

Takrat to vem, ker tega ne verjamem?

Sem najboljši, saj umrem na koncu regresa brez konca?

Nisem enak, marveč isti, ker potujem v neskončnost?

Stojim na mestu, saj sem izgubil večnost?

Ker sem najboljši, saj ne morem biti še boljši?

Isti sem, ne pa enak, ker sem prestopil mejo?

»…Nimam…« Bodočnosti, saj nisem prešel ‘meje’ ?

Meja »je« ‘meja’ ?

Je onstran ‘meje’ ?

Na drugi strani meje je ‘meja’, ker »ni« meja?

Nobena nima druge strani, le da ‘meja’ ni meja, saj je prestopna?

Tudi meja je prehodna, ker ni prestopna, saj ni ‘meja’ ?

Če preidem mejo, ker nimam Bodočnosti, potujem brez konca?

Izgubil sem večnost?

Ne morem biti še boljši, saj sem najboljši?

Ne smem biti najboljši, ker moram biti še boljši?

Nisem obsojen na svobodo?

Nisem najboljši, saj sem svoboden, ker ne morem?

Najboljši sem, saj lahko, ker ne smem?

Od kdaj sem svoboden?

Od Kanta, ki nima drsečega apriorija, saj je heteronomen?

Odkar sem prestopil mejo, ker imam drseči apriorij, saj sem avtonomen na koncu regressusa ad infinitum ?

Ne verjamem, da sem prešel ‘mejo’, ki nima druge strani, ker »je« meja?

Ne verjamem, da živim samo enkrat, saj živim večno do smrti?

Ne verjamem, da ni po smrti ničesar, ker le enkrat začnem?

Saj nisem večen?

‘Meja’ nima meja, ker »je« ‘meja’ ?

Verjamem v smrt, saj zanjo ne vem, ker vem, saj tega ne verjamem?

Verjamem v Prihodnost, ker ne vem, da Temelj ni ‘predmet’ ?

Ta je na drugi strani meje, saj ‘Predmet’ ni temelj?

‘predmet’ je temelj, ‘Predmet’ pa Temelj, ker ni temelj?

Onstran ‘meje’ ni temelja?

Tam je ‘Predmet’ ?

Na drugi strani meje je temelj, onstran ‘meje’ pa Temelj?

Nobena nima druge strani?

Meja »je« meja?

‘Meja’ je meja?

Kaj je na koncu, ki se nikjer ne začne?

Kaj je na začetku, ki se nikjer ne konča?

Imam drseči apriorij, ne pa ograje?

Ne pridem na konec z limito?

Nikoli ne bom umrl, razen jutri?

Verjamem, da nimam možganov v kadi, saj sem prestopil mejo?

Ne verjamem v absurd, ker sem smrt postavil na stran?

Umrl bom jutri, saj nimam možganov v kadi?

Jutri je danes, danes pa jutri?

Kam sem postavil smrt?

Na začetek?

Umrem na koncu?

‘Tam’ bom začel?

Umrl bom danes?

Evolucija se je z mano ustavila?

V absurde ne verjamem, ker nisem plankar?

Nikoli ne pridem na začetek?

Ne verjamem, da pridem na konec, saj ne verjamem v paradoks?

Da je pot do Resnice Resnica sama, ki nima ne začetka ne kraja?

To verjamem, ker ne verjamem v absurd?

Nikoli ne pridem na konec, saj »…nimam…« Prihodnosti?

»…Ima…« plankar Bodočnost, ker pride na konec po ograji, saj se:

‘. . . morje sploh ne konča.

Da pa so mesta sredi morja.

Mesta, rastoča iz morskih valov,

hiše, svetlejše kot mesečina,

mesta, kot ogrlica biserov . . .’ ?

Filozof ima Ideje, ker verjame v paradoks?

Je svoboden: mora biti najboljši, saj mora biti še boljši?

Ne verjame Kantu, ki je filozof (v svojem trenutku njegovega časa), ker ni plankar?

Tudi ta ne verjame Kantu, saj ga konstituira ideja svobode tako, da ima drseči apriorij?

Filozof ne verjame plankarju?

Verjame v ‘Predmet’, ki je Temelj, ker ne verjame v Boga ne v nesmrtno dušo?

Konstituira ga popolnoma prazna Ideja svobode, saj ima drseči apriorij ?

Ne sme verjeti Kantu?

Ta mora ukiniti znanje, da naredi prostor za verovanje?

Prestopim izkustvo z zadnjim zamancem, ki jih ne morem prešteti?

V absurde ne verjamem, ker sem veren?

Ne smem verjeti plankarju?

Saj sem svoboden?

                                          Damjan Ograjenšek, filozof

Humanizem: ne gre za ljudi, gre za človeka.

Ne boj se in ne sovraži.

                          Dhan Gopal Mukerdži, Mladost v džungli                      

Eno je, če pravim, kar rečem?

Drugo, če rečem, kar pravim?

Ni isto enako in isto, ker ni enako?

Ni enako isto ter enako, saj ni isto?

Če je enako, ni isto?

Če je isto, ni enako?

Če je enako je isto, ker ni enako?

Če je isto je enako, saj ni isto?

Je nasprotje med eksistenco in bivanjem ter bivanjem in eksistenco le logična opozicija?

Ni bivanje eksistenca, ki je bivanje, ker ni eksistenca?

Ni eksistenca bivanje, saj je eksistenca, ker ni bivanje?

Če je eksistenca, ni bivanje?

Če je bivanje, ni eksistenca?

Če je eksistenca, je bivanje, saj ni eksistenca?

Če je bivanje, je eksistenca, ker ni bivanje?

Bivanje je, saj ni eksistence?

Ta je, ker ni bivanja?

Bivanje je, saj je ‘bivanje’ ?

Ni eksistence, ker je bivanje?

Bivanje je bivanje, saj je ‘bivanje’ ?

To je eksistenca, ker je bivanje eksistenca?

Eksistenca je eksistenca, saj je ‘eksistenca’ ?

Ta je bivanje, ker je eksistenca bivanje?

Bivanje je eksistenca, saj je eksistenca, ker je ‘bivanje’ ?

Eksistenca je bivanje, saj je bivanje, ker je ‘eksistenca’ ?

‘Bivanje’ je ‘eksistenca’, saj je bivanje eksistenca, ker je eksistenca bivanje?

‘Bivanje’ je ‘eksistenca’, saj bivanje ni eksistenca, ker je eksistenca bivanje?

‘Bivanje’ je ‘eksistenca’, saj je bivanje eksistenca, ker eksistenca ni bivanje?

‘Bivanje’ je ‘eksistenca’, saj bivanje ni eksistenca, ker eksistenca ni bivanje?

‘Bivanje’ ni ‘eksistenca’, saj je bivanje eksistenca, ker eksistenca ni bivanje?

‘Bivanje’ ni ‘eksistenca’, saj bivanje ni eksistenca, ker je eksistenca bivanje?

‘Bivanje’ ni ‘eksistenca’, saj je bivanje eksistenca, ker je eksistenca bivanje?

‘Bivanje’ ni ‘eksistenca’, saj bivanje ni eksistenca, ker eksistenca ni bivanje?

‘Eksistenca’ ni ‘bivanje’, saj je eksistenca bivanje, bivanje pa eksistenca?

‘Eksistenca’ ni ‘bivanje’, ker eksistenca ni bivanje, to pa ni eksistenca?

‘Eksistenca’ ni ‘bivanje’, saj eksistenca ni bivanje, to pa je eksistenca?

‘Eksistenca’ ni ‘bivanje’, ker je eksistenca bivanje, to pa ni eksistenca?

‘Eksistenca’ je ‘bivanje’, saj eksistenca ni bivanje, bivanje pa je eksistenca?

‘Eksistenca’ je ‘bivanje’, ker je eksistenca bivanje, to pa ni eksistenca?

‘Eksistenca’ je ‘bivanje’, saj eksistenca ni bivanje, bivanje pa ni eksistenca?

‘Eksistenca’ je ‘bivanje’, ker je eksistenca bivanje, bivanje pa eksistenca?

Bivanja ni, eksistenca pa je?

Ni eksistence, saj je bivanje?

Eno je, če pravim eksistenca, ker rečem bivanje?

Drugo, če rečem eksistenca, saj pravim bivanje?

Eksistence torej ni, ker je bivanje?

Tudi tega ni, saj je eksistenca?

Eksistence ni, ker je bivanje eksistenca?

Bivanje torej je, le da je eksistenca bivanje, saj ni bivanja?

Eksistenca ni eksistenca, temveč bivanje?

To je ter ni?

Eksistenca je bivanje?

Tudi bivanje je eksistenca, ker eksistence ni in je?

Bivanje je bivanje, saj je eksistenca?

Eksistenca je eksistenca, ker je bivanje?

Eksistenca ni bivanje, saj ni bivanja brez eksistence?

Tudi eksistence ni brez bivanja, ker bivanje ni bivanje?

Je eksistenca, saj je bivanje?

Eksistenca je eksistenca natanko takrat, ko je bivanje?

Eno je, če pravim, kar rečem?

Drugo, če rečem, kar pravim?

Eksistenca ni bivanje?

Razlike med tem, kar pravim, in tem, kar rečem, ni?

Ni razlike med tem, kar rečem, ter tem, kar pravim?

Bivanje ni eksistenca?

Eno ni drugo, ker ni nobene razlike?

Saj je razlika, ker drugo ni eno?

Eno je drugo, drugo ni eno?

Je drugo eno, saj eno ni drugo?

Bivanje je eksistenca?

Eksistenca ni bivanje?

Med eksistenco in bivanjem ni razlike?

Je eksistenca eksistenca, ker ni eksistenca?

Nobene razlike ni med enim ter drugim?

Bivanje je bivanje, saj je eksistenca?

Če rečem bivanje, pravim eksistenca?

Nobene razlike ni med drugim in enim?

Bivanje ni eksistenca?

Kaj rečem, če rečem bivanje?

Eksistenca?

Kaj pravim, če pravim eksistenca?

Bivanje?

Če rečem, pravim, ker rečem, saj rečem, ker pravim?

Nikoli ne pravim, kar pravim, saj rečem?

Vselej rečem, kar rečem, ker pravim?

Rečem eksistenca?

Pravim ali rečem?

Bivanje je bivanje, saj je ‘bivanje’, ki je eksistenca?

Rečem eksistenca, ker pravim ‘eksistenca’, saj rečem bivanje?

Eno je eksistenca, drugo bivanje?

Eksistenca je ‘bivanje’, bivanje pa ‘eksistenca’ ?

Drugo je ‘eksistenca’, eno pa ‘bivanje’ ?

Eno je drugo?

Če pravim eksistenca?

Povem, kar rečem?

Če rečem eksistenca, pravim bivanje, ker povem, da je drugo eno, saj eksistenca ni bivanje, ker je eno eksistenca, drugo pa ‘bivanje’ ?

To je ‘eksistenca’, ta pa bivanje?

Kaj povem, če rečem, saj ničesar ne pravim?

Kaj pravim, če povem, ker ničesar ne rečem?

Kaj rečem, če pravim, kar rečem, saj povem, kar rečem, ker pravim?

Eksistenca, ki je bivanje?

Bivanje, ki je bivanje?

Povem bivanje, saj rečem eksistenca, ker ne pravim bivanje?

Pravim eksistenca, saj povem bivanje, ker ne rečem eksistenca?

Rečem bivanje, saj pravim eksistenca, ker rečem bivanje, saj povem eksistenca, ker rečem eksistenca, saj pravim bivanje?

Rečem eksistenca, ker pravim bivanje, saj rečem eksistenca, ker povem bivanje, saj rečem bivanje, ker pravim eksistenca?

Rečem, saj povem, ker pravim bivanje?

Rečem, saj povem, ker pravim eksistenca?

Ničesar ne pravim, saj povem, kar rečem?

Ničesar ne rečem, ker povem, kar pravim?

Ničesar ne povem, saj rečem bivanje, ker pravim eksistenca, saj rečem eksistenca, ker pravim bivanje?

Eno je drugo, saj ničesar ne pravim, ker povem, kar rečem?

Povem eksistenco, saj pravim bivanje, ker ničesar ne rečem, saj je drugo eno?

Eno je drugo, drugo pa eno: ničesar ne rečem, ker ničesar ne pravim, saj povem, kar rečem?

Drugo je eno, eno pa drugo: ničesar ne pravim, ker ničesar ne rečem, saj povem, kar pravim?

Povem eksistenco, ker rečem bivanje, saj ničesar ne rečem, ker ničesar ne pravim, saj je eksistenca bivanje, drugo pa eno?

Povem bivanje, ker je eno drugo, saj ničesar ne pravim, ker ničesar ne rečem, saj je bivanje eksistenca, ker pravim eksistenco?

Če rečem bivanje, nič ne povem, saj pravim eksistenca?

Ničesar ne povem, ker pravim, da je spremenljivka prazna, saj je v njej bivanje?

Povem, da je v spremenljivki eksistenca, ker rečem, da je spremenljivka prazna, saj ničesar ne pravim?

Drugo je eno: spremenljivka je prazna, ker ni prazna?

Eno je drugo: spremenljivka ni prazna, saj je prazna?

Bivanje je eksistenca, ker eksistenca ni bivanje?

Eksistenca je bivanje, saj bivanje ni eksistenca?

Rečem, ker pravim, saj povem bivanje?

Povem eksistenco, ker pravim, saj rečem?

Protislovje?

Šale so realne?

Pravim, da je reči p ter ne-p le nepomembna kontradikcija?

Rečem eno, ko pravim, da veter, ki deluje na jadra, vleče proti vzhodu s hitrostjo petih vozlov na uro?

Rečem drugo, ko pravim, da tok z enako hitrostjo zanaša proti zahodu?

Povem, da ladja stoji, ker je bivanje eksistenca, ta pa bivanje?

Informacija ni pomembna?

Nepomembna kontradikcija ni nepomembna informacija?

Bivanje je na drugi strani eksistence?

Onstran bivanja je eksistenca?

Meja ni prestopna?

Je prehodna?

Na drugi strani bivanja ničesar ni?

Zunaj eksistence ni ničesar?

Če meje ni, jo moram prestopiti?

Če meja je, ni prehodna?

Če je prestopna ‘meja’, ne obstaja?

Neprestano prehajam mejo?

Ta biva in eksistira, saj ni prestopna?

Če je prehodna, ne biva ter ne eksistira?

Če prestopim mejo, ki obstaja, potujem v neskončnost, ker ne pridem nikamor?

Če preidem ‘mejo’, ki je ni, ne potujem v neskončnost, saj pridem na konec?

Šala je resnična?

Ni protislovna kontradikcija, ki ni realna?

Neresnična kontradikcija je realna šala?

Protislovna opozicija je nasprotna?

Šala je resnična?

Je realna?

Nasprotna opozicija je protislovna?

Bivanja ni nasproti eksistence?

Meja je prehodna?

Neprestano jo prestopam, ker je protislovna?

Bivanje je eksistenca?

Nasproti bivanja je eksistenca?

Meja je prestopna?

Neprestano jo prehajam, saj je protislovna?

Eksistenca je bivanje?

Nasprotje med eksistenco in bivanjem je protislovje med bivanjem ter eksistenco?

Meja ni prestopna?

Neprestano jo prehajam?

Šala je resnična?

Ni realna?

Je protislovje med eksistenco in bivanjem nasprotje med bivanjem ter eksistenco?

Meja je prehodna?

Neprestano jo prestopam?

Meje torej ni?

Je protislovje dveh nasprotij in nasprotje dveh protislovij?

Meja ni prehodna?

Protislovji sta nasprotji?

Šala je resnična?

Meja je prestopna?

Sta nasprotji protislovji?

Šala ni realna?

Realna šala je resnična?

Ne pridem nikamor, ker potujem v neskončnost?

Resnična šala je realna?

Iz bivanja preidem v eksistenco, saj dospem v bivanje?

Iz eksistence prestopim v bivanje, ker dosežem eksistenco?

Sem ateist?

Ne verjamem v Boga, saj ga imam?

Šala je resnična?

Bivam ter eksistiram, ker nisem, kar sem?

Sem, kristjan, saj to nisem?

Imam Boga, ker vanj verjamem?

Šala je realna?

Je meja šala?

Ne, saj je realna?

Ni šala, ker je resnična?

Ni prehodna, saj je realna?

Neprestano jo prestopam, ker je resnična?

Resnična je, saj ni prehodna?

Je realna?

Ne potujem v neskončnost, ker ne pridem nikamor?

Sem ateist, saj sem kristjan?

Kristjan sem, ker sem religiozen?

Sem ateist?

Nisem religiozen, ampak veren?

Verjamem v Pravljico, ki je resnična?

Ne smejim se šali?

Ta je realna, saj je resnična, in resnična, ker je realna?

Smejem se ateistu, saj sem žalosten?

Ker je kristjan, ki je mučenec?

Smejem se muslimanu?

Nisem vesel, saj je mučenec, ker je ateist? . . .

Med obema je nasprotna meja, ki je protislovna?

Je meja med obema protislovna, saj ni nasprotna?

Oba »…imata…« ‘predmet’, ker nimata ‘Predmeta’ ?

Musliman?

Ta ga »…nima…« , saj ga »…ima…« kristjan?

Tudi ta ga »…nima…« , ker »je« ateist? . . .

Mučenec je ateist?

Se smejem šali, saj je resnična?

Ker sem žalosten?

Ateist prestopi mejo?

Smejem se njegovi eksistenci, saj »biva« kot kristjan, ker je mučenec?

Ta je musliman na drugi strani meje, ki ni prehodna?

Žalosten sem?

Smejim se šali, ki je realna?

Musliman prestopi mejo?

»Ni« ateist?

»Eksistira« kot mučenec, saj ne pride nikamor?

Bivam ter eksistiram, ker prestopim ‘mejo, ki je ni’, saj ‘meja’ ni absurdna?

Je paradoksalna?

Na drugi strani najdem ‘Predmet’, ker ničesar »…nimam…« ?

»…Imam…« Temelj, saj sem ‘opredmeten’ ?

Najdem, kar ustvarim, ker ne ustvarim, kar najdem?

Ustvarim ‘Predmet’, najdem Temelj; ustvarim Temelj, najdem ‘Predmet’ ?

Šala je resnična, saj je realna, realna je, ker je resnična?

Meja je, saj je ni?

»Ni« ‘meja’, ki je ni, ker je?

Te ni nasproti, saj ni protislovje?

Ni protislovna, ker ni nasproti?

Kje je?

Med eksistenco in bivanjem ter med bivanjem in eksistenco?

Saj »…imam…« Temelj, ker ‘predmeta’ nimam?

                                                              Damjan Ograjenšek, filozof

Humanizem

Veš, kako raste hrast?

Ničesar ne čuti,

le zemljo pod seboj,

in njenih sokov skrivnostno pretakanje . . .

Ničesar nima v misli –

le neba visokost

in svojo mero v njej . . .

Ničesar ne zna –

le tla sesati

in se razgovarjati z vetri brezdomci,

in vsakemu pevcu krilatemu

dati zavetja čez noč.

                                                                         Oton Župančič

Pod imenom misel zajame Descartes vse tisto, kar je v nas na način, da se tega neposredno zavedamo?

Da to opazimo neposredno v nas samih in imamo o tem neko notranje spoznanje?

Kartezij vse to imenuje misel?

Česar se v sebi neposredno zavedamo ter imamo o tistem neko notranje spoznanje?

Kar v nas samih neposredno opazimo?

Misli (cogatitiones) so vse dejavnosti volje, razuma, domišljije in čutov?

Filozof besedo ‘neposredno’ doda, da iz misli izključi, kar iz njih šele izide?

Je torej počelo hotenega gibanja misel, ker samo ni misel?

Sprehajanja ni v zavesti?

Občutenje (sentiment) ali spoznanje je, ki ga imam o tem, da se sprehajam?

Sprehajanja ni v zavesti, saj je tam sentiment?

Nisem obsojen na svobodo, ker to hočem (sprehajanje), saj spoznam, da se sprehajanja ne zavedam?

Ne sprehajam se v zavesti, temveč v misli, ker občutim, da se tega neposredno zavedam?

Se lahko sprehajam, če tega nočem?

Če nisem svoboden?

Moram takrat občutiti, da se sprehajam onstran zavesti, saj ne smem misliti, da ne mislim, da se sprehajam?

Občutim lahko, da ne mislim?

Da nimam sentimenta?

Si to morem misliti?

Lahko vem, koliko je dve krat ena, če se ne sprehajam v zavesti?

Ne morem se sprehajati zunaj zavesti, če se ne zmotim v misli, ker lahko mislim, da ne mislim?

Ne morem misliti, če se ne zmotim v sprehajanju na drugi strani zavesti, saj ne morem misliti, ker mislim? 

Se lahko sprehajam, saj tega ne občutim?

Ker ne mislim na ničesar drugega?

Mislim, kar ne občutim v zavesti, ker se sprehajam v misli?

Občutim, kar mislim v zavesti, saj se sprehajam onstran zavesti?

Morem računati onstran zavesti, če nimam sentimenta, da se sprehajam, saj računam v misli, ker se moram sprehajati zunaj sentimenta?

Na drugi strani zavesti računam, saj se moram sprehajati v misli?

Kaj računam v sentimentu, če mislim, da se moram sprehajati v sentimentu, ker ne smem misliti, da nimam sentimenta, sicer ne morem računati onstran zavesti?

Kaj računam v zavesti, če se moram sprehajati zunaj zavesti?

Kaj računam zunaj zavesti, če se moram sprehajati znotraj zavesti?

Sem svoboden, saj nisem tako obsojen?

Tako sem obsojen, da sem svoboden?

Je Descartes obsojen na Kartezija, ta pa na Boga?

Descartes ni obsojen na Boga, temveč Kartezij na Descartesa?

Kartezij ni obsojen, ker ni Descartes?

Tudi Descartes ni Kartezij, saj ni obsojen?

Cogito, ergo sum?

Bog je obsojen na Descartesa, ki se je spomnil na Kartezija?

Ta se ničesar ni spomnil, ker je Descartes?

Saj se je Bog spomnil na Kartezija, ki ima idejo Boga?

Tudi Descartes ima idejo o Bogu, ker je Kartezij?

Je Bog vzrok Descartesa, ta pa vzrok Kartezija, saj je Bog vzrok samemu sebi?

Če se je Descartes spomnil na Kartezija, ta pa na Descartesa?

Bog je svoj vzrok, ker je obsojen na Descartesa, saj se je moral spomniti na Kartezija?

Obsojen je na svobodo, ker je svoj lastni vzrok?

Moral se je spomniti na Descartesa?

Ustvaril je Descartesa pod pogojem, da ima Kartezij idejo Boga?

Descartes ni Kartezij, saj ni Boga?

Kartezij je realen, ker ni Descartes?

Descartesa ni, saj Kartezij ne misli na Boga?

Na koga misli Descartes, če ne misli na Kartezija?

Na koga misli Bog, če je svoboden?

Na Descartesa, ker je obsojen na Kartezija?

Na Kartezija?

Ta je svoboden pod pogojem Boga?

Bog je svoboden pod lastnim pogojem?

Descartes misli, da je Kartezij?

Ta je svoboden?

Je Descartes, ki je, saj misli?

Ni realen, ker je ustvaril Boga?

Tudi Kartezij je svoboden, saj je ustvaril Descartesa?

Pod pogojem Boga, ki je obsojen na svobodo?

Bog je svoj lastni vzrok?

Ni Kartezij, ki je Descartes?

Ta je tako obsojen pod pogojem Boga?  

Tudi ta je tako svoboden, ker je obsojen?

Tako sem obsojen, da sem svoboden?

Sem svoboden tako, da sem obsojen na smrt?

Na življenje, če »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Nisem tako obsojen, saj sem obsojen na večnost, ker sem svoboden?

Nimam Temelja, ki ni ‘predmet’ ?

»…Imam…« temelj, ki ni ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’, saj bom umrl?

Nikoli ne bom umrl, ker temelj ni ‘predmet’ ?

Vem, da bom umrl, saj tega ne verjamem?

Ne verjamem v absurd, ker sem veren?

Nisem ateist, saj ne verjamem v Boga?

Tudi ateist ne verjame v Boga, ker ni veren, marveč religiozen?

Ateist potuje na konec brez začetka? 

Ne ve, da je na začetku Bog?

Tega ne verjame?

Ve, da bo umrl?

Ne danes, temveč jutri?

Jutri ne?

Tega ne verjame, saj to ve?

Umrl bo jutri, danes ne?

Umrl bo danes?

Da, jutri?

Nikoli ne bo umrl?

Absurd je produktiven, ker na koncu, ki se nikjer ne začne, ni Boga?

Ateist umre na koncu regressusa ad infinitum ?

Ne verjame, da se konec brez konca začne z Bogom?

Prav tako na primer kristjan?

Religiozen je, saj ni veren?

Temelja, ki je ‘Predmet’, nima ne eden ne drugi?

Ateist »je« kristjan, ker »…ima…« temelj, saj ne bo nikoli umrl?

Boga ima na koncu, ker vanj ne verjame?

Kristjan »ni« ateist, saj »…nima…« ‘predmeta’, ker ve, da bo umrl?

V Boga verjame, saj ga ima na začetku?

temelj je ‘predmet’, ker nisem religiozen?

‘Predmet’ je Temelj?

Ne verjamem v neskončni regres, saj sem veren?

Kaj je na koncu poti do resnice, če je resnica pot do resnice sama?

Kruh?

Če sem plankar že na začetku?

So moji možgani v kadi, če verjamem, ker tega ne vem, saj ne verjamem, da je na koncu poti do resnice, če je resnica sama pot do resnice, kruh, ker ne verjamem, da pridem do resnice s sinekdoho?

Tam je kruh, le da plankar ne verjame v ‘Predmet’ ?

Verjame v vrabca na ograji, ne pa v goloba na začetku ter na koncu poti, ki je sama resnica (nima ne začetka ne kraja)?

Začne z Bogom, saj verjame v napredek, ker ne ve, da stoji na mestu, saj potuje v neskončnost?

Kaj verjame kristjan?

Da ni ateist?

Verjame v Boga, ker bo poplačan po smrti?

Tudi ateist ne verjame, da je kristjan, saj ima Boga, ker vanj ne verjame?

Oba sta plankarja?

Eden je ateist, drugi kristjan?

Ne verjamem v smrt, saj zanjo ne vem?

Ne bom umrl jutri, ker nimam pisma?

Pošljem ga v sedanjost, saj se spominjam prihodnosti?

Kaj bom dobil po smrti?

Ničesar, ker verjamem, da ne bo umrl danes, ampak jutri?

Kaj bom dobil jutri, saj bom umrl danes?

Verjamem, da ničesar, ker »…nimam…« Temelja?

Ta ni ‘Predmet’, saj ne verjamem v absurd, ampak v paradoks?

Je na koncu resnice, ki je pot do same resnice (ta je brez začetka in konca), začetek?

Verjamem v Prihodnost, ker je na začetku resnice, ki je pot do resnice same, konec (sama pot je resnica, brez konca ter začetka)?

Če je pot sama, pišem iz Prihodnosti, saj nisem plankar?

V žepu nimam ničesar, ker je ‘tam’ Temelj?

Tam »…nimam…« ničesar, razen ‘Predmeta’ ?

Sem, kar verjamem, saj tega ne vem?

Nisem obsojen na svobodo, ker ne verjamem v absurd?

(Da plankar ne ve, da je plankar, saj se je tako že odločil?

Oba sva razcepljena: že sem se odločil za paradoks, ker nisem plankar?)

Oče novoveške filozofije ni Descartes, ki je Kartezij?

Znanstveni metafizik je Kant, saj je ‘Kant’ znanstveni metafizik?

Kant spozna ‘Kanta’ z mejnim pojmom?

Pozna ‘Kant’ Kanta s praznim pojmom?

‘Kant’ ni Kant?

Ni Kant ‘Kant’, ker pozna ‘Kanta’, ki je Kant, le da Kant ne pozna Kanta?

Nima ‘Kantovega’ nedostopnega predmeta, saj je Kant?

Na meji je ‘stvar’ ?

‘Kant’ je Kant, ker spozna Kanta s praznim pojmom, saj deluje na ‘Kantove’ čute nedostopni objekt?

Čigav je transcendentalni predmet, če je Kantovo izkustvo realno?

‘Kantov’ ?

Tega ‘stvar’ aficira tako, da je Kant?

Je Kantovo izkustvo realno, ker je transcendentalno idealno?

Kaj je na ‘Kantovem’ robu, ki je breg?

Kaj je na bregu Kanta, ki je ‘Kant’ ?

Rečeno negativno, prazen pojem, ki ni, če pravim pozitivno,  dostopni objekt?

Nedostopni predmet, saj ima Kant kategorični imperativ, ker je ‘Kant’ ?

Imam v žepu prazen pojem, saj je ‘tam’ Temelj?

‘Meja’ med ‘Predmetom’ in Temeljem je prestopna, ker je tam Temelj?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Ni temelj?

Na drugi strani Temelja ni ‘predmeta’ ?

Meja med temeljem ter ‘predmetom’ je prehodna, saj ni prestopna?

Nobene ni med eksistenco in bivanjem, le da je meja zunanja, ker biva ter eksistira?

Tudi notranja meja ni meja, saj ‘meja’ ne eksistira, ker ne biva, meje pa ni, saj je?

‘Meja’ je tam, kjer je meja, ta pa je ‘tam’, kjer je meja?

Zunanja meja je ‘meja’, ker ‘meja’ je, saj je ni?

Če stojim na mestu, ker potujem v neskončnost, je moja resnica kruh?

Živim samo od kruha?

Če verjamem v smrt, ki je življenje, preidem ‘mejo’ ?

Je vprašanje po smrti druga stran vprašanja po življenju?

Nisem plankar (ta je smrt postavil na stran), saj vprašanje po življenju ni druga stran vprašanja po smrti?

Plankar prestopi mejo, ker se vpraša po temelju, ki je ‘predmet’ ?

Nimam drsečega apriorija, saj se vprašam na obe strani?

Temelj je ‘Predmet’, ‘Predmet’ pa Temelj?

Na eni strani ‘meje’ je ‘Predmet’, na drugi pa Temelj?

‘Meja’ ni meja, ker ‘meje’ ni, saj je ‘meja’ ?

‘Predmet’ je zadnji člen?

Na robu »»ne vidim«« Temelja, ker je ‘tam’ zadnji člen?

Je ‘meja’ med bregom in robom?

»»Vidim«« na bregu ‘Predmet’, na robu pa Temelj (ter vice versa)?

Med robom in bregom je meja?

Zadnji člen ni ‘predmet’, ampak ‘Predmet’, saj »»ne vidim«« Temelja, ne pa temelja?

Tega ne vem, ker tako verjamem?

Plankar tega ne verjame, saj bo umrl jutri?

Nikoli ne bo umrl?

Ne verjamem v absurd, ker sem prešel mejo (ki ni prestopna, saj je prehodna)?

Aktualno sem se vprašal po popolnosti, ki je celovita, ker sem se vprašal po celovitosti, ki je cela?

Verjamem v paradoks, saj ne živim le od kruha?

‘Mejo’ sem prestopil potencialno, ker sem aktualno prešel mejo?

Če mi vzamejo kruh?

V žepu nimam »…ničesar…« ?

                                                                         Z ljubeznijo Damjan Ograjenšek, filozof.

Realno ni dejansko?

Ko ciproš zacveti,

so naše frate rdeče:

tako iz rane speče

kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel

je gozd dreves košatih

in ptic v njem – nad krilatih –

je zbor brezskrben pel;

kjer bučal je vihar

skoz veje in vrhove

in poln moči njegove

bil svet je, vsaka stvar – :

tam frata zdaj leži;

le ciproš cvete rdeče:

kakor iz rane speče

pokaže kdaj se kri.

                                            Janko Glazer

Danes sta za zdravo pamet pojma ‘objektivna dejanskost’ in ‘objektivna realnost’ zamenljiva?

Pri Descartesu (ta je Kartezij, ki ni Kartezij, pač pa Descartes) ne gre za pleonazem?

Je Kartezij zamenljiv z Descartesom, Descartes pa s Kartezijem?

Nista ista, ne enaka?

Sta ista, ker Descartes ni enak?

Enaka sta?

Ne Kartezij, ki ni isti?

Ne gre za pleonazem, saj sta zamenljiva?

Descartes je Karteziju enak?

Ta je isti kot Descartes?

Kartezija zamenjam z Descartesom?

Ker ni isti?

Je enak?

Tudi Descartes zamenjam, saj je isti?

Ni enak?

Kartezij je Descartes?

Descartes je Kartezij?

Isti Descartes?

Enak?

Kartezij je Kartezij?

Ker je Descartes?

Je Kartezij enak sebi?

Saj je isti?

Descartes je enak, ker je isti kot Kartezij?

Isti je s seboj, saj ni Kartezij?

Eksistira kot Kartezij, ki biva kot Descartes?

Rečem Kartezij?

Pravim Descartes?

Pravim, če ne rečem?

Eksistiram, ker bivam?

Bivam, saj eksistiram?

Če pravim?

Kaj je v spremenljivki?

Kar rečem?

Spremenljivka ni prazna?

Pravim?

Sem to povedal?

Kar sem rekel?

Ničesar ni v spremenljivki?

Povem torej, ker pravim?

To rečem?

Sem to povedal?

Je spremenljivka prazna?

V njej je Kartezij?

Ničesar?

Descartes?

Kdo je v spremenljivki, če ni v njej ničesar?

Descartes?

Da, Kartezij?

Je nekaj v spremenljivki, saj je prazna?

Ni v njej Descartesa?

Je pa Kartezij?

Ta je Descartes?

Descartes je Kartezij?

Sta enaka, ker nista ista?

Ista sta, saj nista enaka?

Descartes je isti, ker je enak?

Kartezij je enak, saj je isti kot Descartes?

Je isti, ker je enak?

Je Descartes, saj ni Kartezij, ter je Kartezij, ker ni Descartes?

Spremenljivka je prazna?

V njej je Kartezij?

Spremenljivka ni prazna?

V njej je Descartes?

Spremenljivka je prazna?

Kartezij je Descartes?

Descartes je Kartezij?

Spremenljivka ni prazna?

Če je v spremenljivki Descartes, je v njej Kartezij?

Je ta brez Descartesa?

Ne gre za pleonazem?

Nekaj je v spremenljivki, saj je prazna?

Kartezij?

Ne, Descartes?

Descartes?

Da, Kartezij?

Isti Descartes?

Enak?

Ta je Kartezij?

Descartes je enak, ker ni enak, marveč isti?

Je Kartezij?

Ta je Kartezij, saj je Descartes?

Ni isti, ker ni isti?

Ni enak?

V spremenljivki je Kartezij, saj je isti?

Ta je prazna, ker je enaka?

V njej je Kartezij, ki je enak?

Ni prazna?

V njej je Descartes?

Enak?

Je spremenljivka ista?

Saj je prazna?

Ni pa enaka?

V njej ni ničesar?

Razen Kartezija, ki je Descartes?

V prazni spremenljivki, če je enaka?

Isti Kartezij, ki je enak kot Descartes?

V prazni spremenljivki, če je ista?

Enak Kartezij, ki je isti?

Isti Descartes, če je enak?

Kartezij ni Descartes?

Descartes ni Kartezij?

Descartes je Kartezij, ker je isti?

Katezij je enak, saj je Descartes?

Isti kot Descartes?

Ki je enak kot Kartezij?

Zadnji je Descartes?

Če je isti in enak?

Isti kot Descartes?

Ker je Kartezij?

Enak kot Kartezij?

Saj je isti?

Kot Kartezij?

Kot Descartes?

Ker ni Descartes, ampak Kartezij?

Descartes je Descartes?

Saj je Kartezij?

V enaki spremenljivki?

Ne, v isti?

Ta je prazna?

Ne, enaka?

Ta ni prazna?

Ne?

Je ista?

Kdo je v prazni spremenljivki?

Če je enaka, samo Descartes?

Spremenljivka ni prazna, ker je ista?

V njej je Kartezij?

Spremenljivka je prazna, ko je ista, saj je enaka?

V njej ni Descartesa?

Tam je Kartezij, ki je Descartes?

Nekaj je v spremenljivki?

Isti Kartezij, ki je enak?

Descartes?

Ta je Descartes, ko je Kartezij?

Kartezij?

V enaki spremenljivki, ki je ista?

Če je isti kot Descartes, Descartes pa enak kot Kartezij?

Spremenljivka ni prazna?

Ni ista, ker je enaka, saj je ista?

Descartes eksistira, če biva kot Kartezij?

Zadnji je isti, ker je enak?

Saj je enak kot Descartes, ki je isti kot Kartezij?

Kartezij ni Kartezij, ker eksistira?

Je Descartes, ki biva kot Descartes?

Kartezij eksistira kot Kartezij, saj biva kot Descartes?

Descartes biva kot Kartezij, ker je enak, ni pa isti?

Tudi Kartezij?

Je isti, saj je enak?

Ker je Descartes?

Spremenljivke ni, saj eksistira?

V njej je Kartezij?

Descartes?

Da, Kartezij?

V spremenljivki, ki biva?

Če je ista, ker je enaka?

Če ni ista, ampak enaka ter enaka, saj ni enaka?

Je, ker biva?

Ni prazna, saj eksistira?

V njej je Descartes?

Nekaj je v njej?

Ker biva?

Kartezij?

Da, Descartes?

Isti Kartezij?

Ki je enak kot Descartes?

Če je Descartes Kartezij?

Ta je enak, saj je isti?

Če je Kartezij Descartes?

Ki je v enaki spremenljivki Kartezij?

Je v isti Descartes?

Katera spremenljivka je prazna?

Nobena?

V eni je Kartezij, v drugi Descartes?

V eni je Descartes, v drugi Kartezij?

Kdaj spremenljivka ni prazna?

V njej ni Descartesa, ampak Kartezij?

Ta ni Descartes?

Če je ista, ne pa enaka?

V njej je Kartezij?

Ki je isti, ker ni Descartes?

V njej je Descartes?

Ki je enak, saj ni isti?

Onstran eksistence, ki biva?

Na drugi strani bivanja, ki eksistira?

Onstran meje, ki je prestopna, ker ni prehodna?

Meje ni med eksistenco in bivanjem?

Je zunanja, saj biva ter eksistira?

Kaj je na drugi strani ‘meje’ ?

Ta je notranja, ker je med bivanjem in eksistenco, saj ne eksistira ne biva?

Če prestopim notranjo mejo, preidem zunanjo?

Meja »ni« ‘meja’, ‘meja’ »je« meja?

‘Meje’ med bivanjem ter eksistenco ni, ker je prestopna?

Meja nima zunanjega roba, ki je notranji?

Ima le breg?

Zunanji?

Da, rob?

Notranji?

Ne, breg?

‘Meje’ med robovoma in bregovoma ni, saj je prehodna?

Kaj je na njenih robovih ter bregovih, ker nima nobenih?

Temelj, ki je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’, ki je Temelj?

‘Predmeta’ ni na drugem robu meje?

Ta nima roba, marveč breg?

Tam je Temelj?

Na drugem bregu meje, kjer je rob?

Če prestopim ‘mejo’, ki je ni, saj preidem mejo?

Meja eksistira?

Ima breg, ne pa roba, ki je breg?

Nima brega, temveč breg, ki ni rob?

Meja biva?

Nisem religiozen?

Ne verjamem v regressus ad infinitum ?

Absurd ni produktiven?

Verjamem v paradoks?

Kaj je na koncu, ki nima konca?

‘Predmet’ ?

Pridem do Temelja brez limite?

Je na začetku, ki nima konca?

‘Predmet’ »ni« Temelj?

Temelj je ‘Predmet’ ? 

                                                                                            Damjan Ograjenšek, filozof

Kandid ali optimizem, živimo v najboljšem možnem svetu?

“Da bi resnice povsem razumeli, jih moramo živeti.”

                          Amonij Sakas, aleksandrijski novoplatonik iz III. stoletja

Verjamem v ‘Predmet’, ki je Temelj, ker je moja zavest intencionalna ?

Verjamem v Temelj, ki je ‘Predmet’, saj je intencionalna zavest ?

Verjamem v oba, ker je moja zavest zavest, zavest pa moja zavest?

Verjamem torej, da je zavest moja zavest, moja zavest pa zavest, če verjamem, da je ‘Predmet’ Temelj, ta pa ‘Predmet’ ?

Zavest je intencionalna, saj je naperjena na predmet?

Naperjena je, ker je intencionalna ?

Intencionalna je, saj je naperjena?

Tudi moja zavest je intencionalna, ker je zavest?

More biti zavest brez predmeta?

Bit zavesti je njen smisel?

Če nima smisla, ne biva?

Lahko biva brez predmeta, saj nima smisla?

Predmet ji daje pomen, ker ima smisel?

Zavest?

Da, predmet?

Ta?

Da, moja zavest?

Če zavest nima pomena, nima smisla?

Če nima smisla, nima pomena?

Je bit moje zavesti pomen?

Zavest nekaj pomeni, saj ima predmet?

Predmet ji daje smisel?

Zavest ima smisel, ker je moja zavest, saj je naperjena na predmet, ki ji daje pomen?

Moja zavest je intencionalna, ker je zavest, saj je pomenljiva, ker ima smisel?

Naperjena je, saj je smiselna, ker ima pomen?

Če zavest nima predmeta, moja zavest nima ne smisla ne pomena?

Če zavest nima ne pomena ne smisla, moja zavest nima predmeta?

Ne biva ne eksistira, saj nima predmeta, ker ni intencionalna (naperjena)?

Zavest, ki je enaka kot moja zavest, moja zavest, ki je ista kot zavest?

Če nima predmeta, je prazna?

Zavest ni enaka kot moja zavest, moja zavest ni ista kot zavest?

Zavest je ista, saj ni enaka kot moja zavest, moja zavest je enaka, ker ni ista kot zavest?

Zavest je ista kot moja zavest, saj nista enaki?

Moja zavest ni ista kot zavest, ker sta enaki?

Isti sta, saj nista enaki, enaki, ker nista isti?

Če je predmet moje zavesti zavest, ki je naravnana na ‘Predmet’ ?

Če je predmet zavesti moja zavest, ki je usmerjena na Temelj?

Paradoks je tale.

‘Predmet’ je na koncu neskončnosti, saj je Temelj zavesti: predmet moje zavesti je ‘Predmet’ zavesti, ki me neskončno presega?

Na koncu brez konca je Temelj, ker je ‘Predmet’ zavesti: temelj moje zavesti je Temelj zavesti, ki se nikjer ne začne?

Česa »»ne vidim«« na koncu zavesti brez začetka in konca, saj na koncu moje zavesti »…nimam…« ‘Predmeta’ ?

Na začetku zavesti, ki nima ne začetka ne konca, je Temelj?

Tega »…imam…« na začetku moje zavesti, ker sem prestopil mejo brez bregov ter robov (na njenih bregovih je ‘Predmet’, ki je Temelj (saj je res, da »ni« Temelj), na njenih robovih pa Temelj, ki je isti (ne pa enak), enak (in ne isti) kot ‘Predmet’)?

Meja je ‘meja’, ki ne eksistira ter ne biva, ker ne biva in ne eksistira?

Na njenih bregovih (ki so isti, saj niso enaki) ter na njenih robovih (ki so enaki, ne pa isti) – bregovi so bregovi, ker niso ‘bregovi’; robovi niso bregovi, saj niso ‘robovi’ – sta Temelj, ki ne obstaja ne ne obstaja kot ‘Predmet’, in ‘Predmet’, ki ne ne obstaja ne obstaja kot Temelj?

‘Meja’ torej je: nima ne robov ne bregov?

Ni na drugi strani ničesar?

Da, tam »»ne vidim«« ‘Predmeta’ ne Temelja?

Sta zadnji člen?

Paradoks ‘meje’ je torej tale.

Druge strani nima, ker je prva?

Tudi prve strani nima, saj je druga?

Kaj je na prvi strani?

Meja, ki je prehodna, ker ni prestopna ( prestopna, saj ni prehodna)?

Na drugi strani je zadnji člen, če sem prestopil mejo, ki biva ter eksistira, in eksistira, ker biva (ter vice versa) ?

Meja nima zadnjega člena, ki je član?

Njen zadnji člen je n+1, saj jo prehajam v neskončnost, ker ni prestopna?

Stojim na mestu, saj potujem brez konca: vrsta članov nima ne začetka ne konca?

Je ‘Predmet’ lahek?

Natanko takrat je Temelj , ko Temelj »ni« ‘Predmet’ ?

Kaj torej deli Temelj, ki je ‘Temelj’ ?

‘Predmet’ ?

Tudi ta »je« Temelj, ker ga ničesar ne deli ne poveže, razen ‘meje’ ?

‘Meja’ je, saj ne obstaja ne ne obstaja: ne eni strani je ‘Predmet’, na drugi pa Temelj, ker meja ni ‘meja’ – nobena nima nobene strani?

‘Predmet’ poveže s Temeljem, saj ga ne loči?

Tudi tega loči od ‘Predmeta’, ker ga ne poveže?

(Meja poveže temelj s ‘predmetom’, saj ga loči; ‘predmet’ loči od temelja, ker ga poveže?

Da, saj nima zadnjega člena?

‘predmeta’ »»ne vidim«« na koncu neskončnosti?

Na njenem začetku »»ne vidim«« temelja?

Nisem prestopil ‘meje’ ?)

Z zadnjim členom, ki ga na drugi strani »»ne vidim«« ?

Druga stran je na prvi: »»ne vidim«« ga tudi na prvi strani?

Je ‘meja’ na koncu neskončnosti?

Da, na drugi strani se neskončno zaporedje članov konča?

Začetek je na koncu, ta pa na začetku: pot do resnice je resnica sama, ki se nikjer ne konča ne začne?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj?

Bivam in eksistiram, ker kratko ter malo sem?

Eksistiram in bivam, saj nisem, kar sem, ker sem, saj »sem« ?

»Sem«, ker sem, saj ‘sem’ ?

Če zavest ni naperjena (intencionalna), imam slepo čutnost?

Če moja zavest ni intencionalna (naperjena), nimam pojma?

Bivam ter eksistiram, če nimam izkustva?

Moji pojmi so prazni, ker nimam čutnosti, moja čutnost je slepa, saj nimam pojmov?

V izkušnji imam predmet, ker nimam praznega pojma?

V izkustvu nimam praznega pojma, saj moja čutnost ni slepa, ker imam predmet?

So moji možgani v kadi?

Nisem prestopil meje, saj sem prešel ‘mejo’ ?

Nisem stopil čez ‘mejo’, ker sem prestopil mejo?

Umrl bom, saj sem večen?

Smrten sem, ker ne bom umrl?

Veren sem, saj ne verjamem v Boga, ker nisem religiozen?

Se spomnim spanja, če nisem ničesar sanjal?

Odkar se spomnim, sem bil?

Da bom umrl, vem iz izkušnje?

Tega ne verjamem, saj o tem nimam izkustva?

Negacija je determinacija, determinacija pa negacija?

Kot sem zapisal v Severnici.

Je življenje celo in popolno, ker je celovito?

Je celovito, saj je popolno ter celo?

Je življenje popolno in celo, ker je celovito?

Je celovito, saj je celo ter popolno?

Celovito življenje je popolno in celo, ker je celo ter popolno: celo in popolno je, saj je popolno ter celo?

Je smrt življenje?

Smrt je cela in popolna, ker je celovita?

Je celovita, saj je popolna ter cela?

Smrt je popolna in cela, ker je celovita?

Je celovita, saj je cela ter popolna?

Celovita smrt je popolna in cela, ker je cela ter popolna: cela in popolna je, saj je popolna ter cela?

Življenje je smrt?

Če je celo in popolno, je smrt, ker je celovito?

Smrt je življenje, saj je celovita, če je popolna ter cela?

Je življenje lahko nepopolno?

Da, če ni celo?

Je lahko popolno, ne pa celo?

Celo, ne pa popolno?

Če je celo, je celovito, ker je popolno?

Če je popolno, je celovito, saj je celo?

Tudi smrt ne more biti nepopolna, če je cela, niti popolna, ker ni cela?

Lahko je popolna, če ni nepopolna, saj je celovita?

More biti celovita, če ni necelovita ne nepopolna?

Če je življenje celovito, je cela in popolna smrt?

Celovita smrt je popolno ter celo življenje?

Smrt je celovita, če je celovito življenje?

Življenje je celovito, če je celovita smrt?

Je smrt življenje?

Kjer je življenje, ni smrti?

Življenje je smrt?

Kjer je smrt, ni življenja?

Živim, ker bom umrl?

Umrl bom, saj živim?

Ne bom umrl, ker ne živim?

Zakaj živim?

Saj bom umrl?

Živim, ker živim?

Umrl bom, saj bom umrl, ker bom umrl, saj živim?

Zakaj umrem?

Ker živim?

Umrem, saj umrem?

Živim, ker živim, saj živim, ker bom umrl?

Kako živim?

Da živim, saj umrem?

Kako umrem?

Da umrem, ker živim?

Determinacija je negacija?

Živim, saj umrem?

Ne umrem, ker živim?

Smrti ni, saj živim?

Negacija je determinacija?

Smrt je, ker ni smrti?

Življenja ni, saj je življenje?

Če je smrt celovita, ker ni nepopolno življenje?

In če celovito življenje ni necela smrt?

Nepopolno življenje ni necela smrt, necela smrt ni nepopolno življenje?

Smrt je celovita, saj je življenje?

Življenje je smrt, ker je celovito?

Če umrem, me ni, saj nisem religiozen?

Sem veren, ker ne verjamem v Boga?

Če umrem, smrti ni?

Determinacija ni negacija?

Bit smrti je ‘nič, ki nima biti’ ?

Nič, ki eksistira ter biva, ni nič, ki je, marveč nič, ki ga »ni« ?

Ni nič, ki ga ni, temveč nič, ki »je«, saj biva in eksistira?

Bit smrti ni nič, ki ga ni, ker zadnji ne eksistira ter biva?

Nič, ki ga ni, ima bit, saj ne biva in eksistira ter ni bit smrti?

Je, ker ga ni, saj ni »nič« ?

Ta eksistira in biva, ker ni nič, ki ne biva ter eksistira?

Nič, ki ga ni, je, saj ga ni: ni ga, ker je?

Tudi »nič« je, saj ga »ni« ?

»Je«, ker ni nič?

Smrt je, saj ne biva ne eksistira?

Ni nič, ki »je«, niti nič, ki ga ni?

Nima biti, ki je, ker je ni (ni, saj je)?

Je ‘nič, ki nima biti’ : ni »nič«, ki ni nič, ne nič, ki ni »nič« ?

Ni je, ker ni, saj »ni«, ker je?

Niti ni, saj je, ker »je«, saj ni?

Nima biti, ker je?

Je ‘nič, ki nima biti’ ?

Ni je, saj je ni, ker ne biva, saj ne eksistira?

Ni je, ker je ni, saj ne eksistira, ker ne biva?

Je?

Da, nima biti?

Negacija je determinacija?

Smrt je življenje?

Življenje je smrt?

Je celovito, saj je celo, ker je popolno, popolno pa, saj je celo, ker je celovito?

Kako živim?

Celo in popolno?

Kako naj živim celovito, saj eksistiram, ker bivam, ter bivam, saj eksistiram?

»Sem«, ker nisem, saj bivam, ker ne eksistiram?

Sem, saj »nisem«, ker eksistiram, saj ne bivam?

Spremenljivka je prazna, ker bivam, saj ne eksistiram?

Ni me: eksistiram, ker ne bivam?

Spremenljivka ni prazna?

»Sem«, saj me ni?

»Ni me«, ker sem?

V prazni spremenljivki?

»Da« ?

»V prazni spremenljivki« ?

Ne?

Meje med bivanjem in eksistenco ni?

Ne, saj ni prehodna?

Med eksistenco ter bivanjem je?

Ne, je prestopna?

Če je prehodna, je med eksistenco in bivanjem ni?

Če je med bivanjem ter eksistenco ni, ni prestopna?

Ni je med bivanjem in eksistenco ter ne med eksistenco in bivanjem?

Iz eksistence stopim v bivanje?

Da, je eksistenca?

Med njima ni meje?

Iz bivanja stopim v eksistenco?

Da, je bivanje?

Meje med njima ni?

Prva ni prestopna, druga je prehodna?

Prestopim mejo, ki je ni?

Da, ni prehodna?

Prestopim mejo, ki je ni?

Ne, je prehodna?

Eksistiram, ker bivam, saj »eksistiram« ?

Stojim na meji, ker potujem v neskončnost?

Bivam, saj ‘bivam’, ker »sem« ?

Nimam Prihodnosti?

Prestopam mejo, ki ni prehodna?

Prehajam mejo, ki ni prestopna?

Druge strani nima?

Ima, saj jo »preidem« ?

Meja je?

Iz eksistence prestopim v »bivanje«, iz bivanja preidem v »eksistenco« ?

Potujem na konec Bodočnosti?

Pot do resnice je resnica sama, ker se nikoli ne konča: na koncu Bodočnosti je ‘predmet’ ?

Je ‘predmet’ smrt?

Vanj verjamem, saj za smrt vem?

Verjamem, ker je absurdno?

Ne verjamem v Boga, ki eksistira?

Ne verjamem v ‘nič, ki ga ni, saj ne biva’ : v bivajočost bivajočega?

(Prvi ima bit, ker biva.

Bivajočosti bivajočega ni, saj je eksistentno eksistentnega.

Tudi to ima bit: ni ga, ker je bivajočost bivajočega.)

Verjamem v ‘Predmet’, saj nisem religiozen?

Ta je na koncu Prihodnosti?

Je Prihodnost resnična?

Je pot do resnice, ki je sama resnica?

Nikoli se ne konča, ker nima začetka?

Na začetku je Temelj?

Kaj je na koncu?

Verjamem v smrt, saj zanjo ne vem?

‘Predmet’ je smrt, ki je življenje?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Paradoks je navidezen?

V žepu nimam ničesar, ker je tam ‘Predmet’ ?

Negacija ni determinacija?

V žepu imam Temelj?

Temelj je življenje, ki je smrt?

Prihodnost nima ne začetka ne konca?

To verjamem, saj to vem?

Na začetku je Temelj, na koncu pa ‘Predmet’ ?

Vmes ni ničesar: mandala je večna?

Mandala je večna: na začetku je Temelj, ki je ‘Predmet’ na koncu?

Pot do resnice je sama resnica, ki nima ne začetka ne konca?

Je večna mandala?

Determinacija je negacija, negacija determinacija?

Pot do resnice, ki je sama resnica, ni večna mandala?

Večna mandala je pot do resnice, ki je sama resnica?

Večne mandale ni, ker »je«, saj je ni – če ni poti?

Tudi večna pot je, ker »ni«, saj je – če je mandala?

Morem na mestu večna pot zapisati večna mandala?

Da, ker izgovorim pot?

Izgovorim mandala, saj lahko na mestu večne poti napišem večna mandala?

Rečem, kar pravim?

Tako zapišem?

Rečem, kar napišem, ker tako zapišem?

Pravim, kar zapišem, saj tako napišem?

Pravim, kar rečem, ker napišem, kar pravim, ter zapišem, kar rečem?

Nikoli ne pravim ‘pot do resnice je sama resnica’, saj to napišem?

Nikoli ne rečem večna mandala, ker to zapišem?

Prvo rečem: to pravim, saj to zapišem?

Drugo napišem: to pravim, ker to rečem?

Ne morem zapisati, če ne napišem?

To tudi pravim, saj rečem?

Lahko pravim, če ne rečem?

Tako tudi napišem, ker zapišem?

Sled ne vodi nikamor kot pot, ki ne ve, kam gre?

To izgovorim: napišem, kar zapišem, saj pravim?

To zapišem: napišem, ker izgovorim, kar rečem?

Pot ne vodi nikamor kot sled, ki ne ve, kam gre?

To zapišem, saj napišem, ker rečem, kar pravim?

To napišem, saj zapišem, ker pravim, kar rečem?

‘Predmet’ je Temelj?

To pravim?

Temelj je ‘Predmet’ ?

To rečem?

Če napišem prvo, pravim, kar zapišem?

Če zapišem drugo, napišem, kar rečem?

Lahko pravim, česar ne rečem: to zapišem, saj zapišem?

Napišem, kar napišem?

To rečem, ker tega ne pravim?

Prestopil sem determinacijo, ki je negacija?

Zapisal sem determinacijo, saj nisem napisal ničesar?

Pravim negacija, ker ničesar ne rečem?

Prešel sem mejo, ki »ni« ‘meja’ ?

Prestopil sem ‘mejo’, ki »je« meja?

Nobene ni: meja eksistira, saj biva, druga ne biva, ker ne eksistira?

Onstran ‘meje’ je meja: prva nima druge strani?

Na drugi strani meje je ‘meja’, saj meja nima prve strani?

‘Meja’ je enaka kot meja: sredi prve je breg, sredi druge pa rob?

Rob je isti kot breg: meja je enaka kot ‘meja’ ?

Je rob en sam, ker je breg?

‘Meja’ je prehodna?

Tudi meja ni prestopna: breg je en sam, saj je rob?

Vem, ker ne verjamem?

Če verjamem, ne vem?

Vem, saj ni res, da ne vem?

Vem, ker vem?

V eksistenci, kjer bivam?

V bivanju, kjer eksistiram?

Kaj je v spremenljivki, ki je prazna?

Bivanje?

Da, eksistenca?

Spremenljivka ni prazna, saj v njej ni ničesar?

Veren sem, ker v absurde ne verjamem?

Verjamem v paradoks, saj nisem religiozen (nisem ateist ali kristjan . . .)?

Verjamem, da moji možgani niso v kadi?

Prešel sem mejo, ker nisem zapisal, ampak zapisal?

Kaj sem napisal?

‘Mejo’, saj nisem ničesar napisal, ker sem napisal?

Moja Pravljica je resnična?

Med Temeljem ter ‘Predmetom’ je resnica?

Pot sama, ki nima ne konca ne začetka?

Prestopil sem sled, ki ne vodi nikamor?

Hodim po poti, ki ne ve, kam gre?

Na koncu je ‘Predmet’, na začetku pa smrt?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa življenje?

Rečem smrt, saj tega ne pravim, ker »…nimam…« Prihodnosti?

Pravim življenje, saj tega ne rečem, ker nimam Bodočnosti?

Ne morem praviti, če ne rečem, saj to rečem, ker tega ne pravim?

Ne morem reči, če ne pravim, saj to pravim, ker tega ne rečem?

‘Predmet’ je Temelj, saj zavest nima zunanjosti?

Moja zavest je zavest, ker je na drugi strani zavesti ‘Predmet’ ?

Onstran ‘Predmeta’ je Temelj, ki nima zunanjosti?

Moja zavest je zavest, saj je svoja: vmes je ‘meja’, ki »je« meja?

Svoja zavest je zavest, ker je moja: svojo in mojo zavest deli meja, ki »ni« ‘meja’ ?

Zavest je meja, ki je moja?

Moja zavest »je« svoja, ‘meja’ pa meja?

Meja »ni« ‘meja’, svoja zavest pa moja?

Paradoks notranjega solipsizma:

          kot zadnji člen zavesti postavim nekaj, kar biva ter eksistira in eksistira ter biva (je razcepljeno in dvožariščno).

Je objektivno realno, saj je zunaj zavesti.

Zadnji člen zavesti je v moji zavesti.

Kar je v zavesti, ni objektivno realno.

Onstran moje zavesti je zavest.

Kar je na drugi strani moje zavesti, ni objektivno resnično.

Zunaj zavesti je, kar je v zavesti.

Zavest nima zunanjosti.

Tam je zadnji člen moje zavesti.

Onstran moje zavesti je, kar je v moji zavesti.

Moja zavest nima zunanjosti.

Tam je zadnji člen zavesti.

To je absurd.

Zadnji člen moje zavesti je subjektivno realen.

Tudi zadnji člen zavesti je subjektivno resničen.

Paradoks zunanjega solipsizma:

           kot zadnji člen moje zavesti postavim nekaj, kar ne eksistira ter ne biva in ne biva ter ne eksistira (ni razcepljeno in ni dvožariščno).

Je objektivno realno, ker tega ni v moji zavesti.

Zadnji člen zavesti je v moji zavesti.

Kar je v zavesti, ni objektivno resnično.

Zunaj zavesti je moja zavest.

Zavest nima zunanjosti.

V zavesti je, česar ni v zavesti.

Zadnji člen v moji zavesti je v zavesti.

Kar je v moji zavesti, ni objektivno realno.

Onstran moje zavesti je zavest.

Moja zavest nima zunanjosti.

V moji zavesti je, česar ni v moji zavesti.

To je paradoks.

Zadnji člen zavesti je objektivno resničen.

Tudi zadnji člen moje zavesti je objektivno realen.

      Absurd notranjega solipsizma je, da je zadnji člen zavesti subjektiven, ker je subjektiven zadnji člen moje zavesti (ter vice versa) – kar je paradoks.

      Paradoks zunanjega solipsizma je, da je zadnji člen moje zvesti objektiven, saj je objektiven zadnji člen zavesti (in vice versa) – kar je absurd.

Absurd je paradoksalen, ker iz zavesti postavim subjektivnost, ki postane objektivna.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz notranjosti, postane zadnji člen moje zavesti.

Je objektivno resničen – v zunanjosti (te ni).

Absurd je paradoksalen, saj iz moje zavesti postavim subjektivnost, ki postane objektivna.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz notranjosti, postane zadnji člen zavesti.

Je objektivno realen – v zunanjosti (te ni).

Paradoks je absurden, ker v notranjost postavim objektivnost, ki postane subjektivna.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz zunanjosti (te ni), postane zadnji člen zavesti.

Je objektivno resničen – v notranjosti.

Subjektivna notranjost, ki jo vzamem iz zunanjosti (te ni), postane zadnji člen moje zavesti. Je objektivno realen – v notranjosti.

Paradoks notranjega solipsizma ni naraven.

Absurd je v tem, da vem, saj verjamem.

Absurd zunanjega solipsizma je naraven.

V tem je paradoks.

Verjamem, ker vem.

Paradoks je absurden: vem vse, kar verjamem.

Lahko vem karkoli?

Verjamem vse, kar vem?

Karkoli vem, verjamem.

Obsojen sem na svobodo, saj sem svoboden: grem v Bodočnost.

Absurd je paradoksalen: verjamem samo, kar vem.

Vem vse, kar verjamem?

Karkoli verjamem, vem?

Grem v Prihodnost: nisem obsojen na svobodo, ker sem svoboden.

Karkoli vem, verjamem: verjamem, da je ena in ena tri?

Da, to vem.

Karkoli verjamem, vem: vem, da je ena ter dve tri?

To verjamem.

Bodočnosti ni.

Tja vodi pravljica, ki je resnična.

Tudi Prihodnosti ni.

Tja vodi pravljica, ki je realna.

Je sled, ki ne vodi nikamor kot pot: ne ve, kam gre; v Utopijo, ki ni utopična.

Bodočnost je Fantazma, ki je fantastična.

Tja gre pot, ki ne vodi nikamor kot sled.

Je pravljica, ki je resnična: ne ve, kam gre.

Notranji solipsizem je zunanji?

»Da« ?

Tudi zunanji solipsizem je notranji in obratno?

Da?

Verjamem v smrt, saj zanjo ne vem?

Prestopil sem ‘mejo’, ki ne obstaja ne ne obstaja?

Na drugi strani je zadnji člen?

Umrl bom, ker sem večen?

Prešel sem mejo, ki »ni« ‘meja’ ?

Nikoli ne bom umrl, saj sem smrten?

Kaj pravim, ker tega ne rečem?

‘Predmet’ ?

Kaj rečem, saj tega ne pravim?

Temelj?

Avtonomen sem, ker ne smem v kavarno, saj nisem fanatik?

Nisem heteronomen, ker moji možgani niso v kadi?

Na svobodo nisem obsojen, saj nisem zaprt v bunkerju, ker sem svoboden?

Ne morem popustiti dogmatiku, saj nisem fanatik?

Najboljši sem, ker moram biti še boljši, saj nisem dogmatik?

Ne vem za smrt, ker ne vem za življenje?

Je smrt ista, saj ni enaka, življenje pa enako, ker ni isto (in vice versa) ?

Oba sta enaka, nobeden pa isti: oba sta ista, nobeden enak?

Prestopil sem ‘mejo’, ki ju deli, saj ju ne poveže (poveže, ker ju ne deli)?

Prešel sem mejo, ki ju poveže ter deli in deli ter poveže, saj »ni« ‘meja’ ?

»Je« ‘meja’, ker ‘meja’ »ni« meja, saj »je« ?

Kaj torej »vidi« znanstveni metafizik, ki v nekem trenutku v svojem času prestopi mejo?

‘Stvar (samo) na sebi’, ki eksistira in biva?

Je mejni pojem kot ontološka predpostavka: Kantovega duha aficira tako, da je ‘Kant’ ?

Njegovo izkustvo je realno, ker je transcendentalno idealno?

Je Kant a priori, ‘Kant’ pa a posteriori ?

‘Kant’ je a priori, Kant pa a posteriori ?

‘Kant’ ni Kant?

Izkušnja prvega je realna, Kantova pa transcendentalno idealna?

Kant je resničen, ne pa ‘Kant’ ?

Kaj manjka Kantu, ki je ‘Kant’ ?

Resnica, saj sta oba realna?

Tudi ‘Kantu’ ne manjka nedostopni Kant?

Wittgenstein ne more govoriti, saj ni mutast?

Ni mutast, ker mora molčati?

Kaj je na drugi strani ‘meje, ki je ni’, saj ne biva ne eksistira?

Ničesar?

Tam je ‘Predmet’, ki ga ni, ker ne obstaja ne ne obstaja?

‘Predmet’ je Temelj, saj ‘meja’ nima ne začetka ne kraja?

Moji možgani so v kadi?

Odločil sem se kot filozof, ker »»ne vidim«« Temelja, ki je ‘Predmet’ ?

Prestopil sem ‘mejo’, saj sem avtonomen?

To vem, ker tako verjamem?

Ne, to verjamem, saj tako vem?

Če verjamem, ne vem?

Ne verjamem v absurd?

Da vem, da sem avtonomen, ker tega ne verjamem?

Verjamem, da verjamem, saj tega ne vem?

Sem paradoksalen?

Ni torej zavest vselej zavest o nečem?

Nazadnje o transcendenci?

Ta je na koncu neskončnega zaporedja, ki nima konca?

Konec je na koncu brez konca, ki je začetek?

Začetek se nikjer ne začne, ker je na koncu?

Se konec začne na koncu, ki se konča na začetku?

Tudi ta se nikjer ne konča?

Na koncu brez konca je ‘Predmet’, na začetku, ki se nikjer ne začne, pa Temelj?

Pot do resnice je sama resnica, ki je brez konca ter začetka?

‘Predmet’ je Temelj?

Temelj je ‘Predmet’ ?

Je življenje objektivno realno, saj je smrt?

Ta je objektivno resnična, ker je življenje?

Spoštovani bralec: če nisi veren, si religiozen?

1. Verjameš, saj je absurdno, ker verjameš v Boga?

2. Verjameš v objektivno realnost, ki ni odvisna od zavesti, saj nisi veren?

3. Nisi prestopil ontološke diference (bit ni razcepljena, je pa dvožariščna)?

4. Nisi prešel zadnje ‘meje’ (‘Predmet’ ni prazen, ker je Temelj; tudi Temelj ni prazen, saj je ‘Predmet’) ?

Vprašam se torej naslednje.

Nisem svoboden, ker delam, kar hočem, vendar hočem, kar nočem?

Nočem, kar hočem, saj delam, kar hočem, ker nisem svoboden?

Svoboden sem, saj delam, kar hočem, ker ni res, da hočem, kar hočem?

Delam, kar hočem?

Tako sem določen?

Sem fatalist?

Ne smem biti fatalist, saj delam, kar hočem?

Sem določen tako, da moram biti svoboden?

Ker hočem, kar nočem?

Saj nočem, kar hočem?

Kaj nočem?

Da delam, kar hočem, ker sem svoboden?

Hočem, da sem svoboden, saj hočem, kar nočem?

Nisem svoboden, ker delam, kar hočem; tako sem določen, da ni res, da hočem, kar hočem?

Nekaj je, če ni treba?

Kratko in malo sem, saj ne vem, kaj me presega?

Kaj mi določa zavest, da je moja zavest?

Kaj določa mojo zavest, da je zavest?

Meni, ki kratko ter malo sem?

Sebi, ki kratko in malo sem?

Sem pri meni pri sebi, ker sem svoboden: na svobodo nisem obsojen?

Pri sebi sem pri meni, saj nisem na svobodo obsojen, ker sem svoboden?

Moram, saj ne smem?

Ne smem, ker moram?

Če nisem svoboden, saj sem na svobodo obsojen, smem, ker ne morem, ter ne morem, saj smem?

Tako sem obsojen, da delam, kar nočem?

Kaj moram, če sem svoboden?

Prestopiti mejo, ki je prehodna?

Česa ne smem?

Prestopiti mejo, ki ni prehodna?

Če nisem svoboden, smem prestopiti neprehodno mejo, ker ne morem preiti prestopne meje?

Zadnja je znotraj, saj je ‘meja’ ?

Prva je zunaj, ker je meja?

Meje ni, saj biva, ker eksistira?

Tudi ‘meje’ ni, saj ne eksistira, ker ne biva?

So moji možgani v kadi?

Če se odločim tako, da ne vem, prestopim mejo, ‘meje’ pa ne?

Če se odločim tako, da preidem ‘mejo’, sem svoboden?

Če nisem svoboden prestopim iz eksistenco v bivanje, ki eksistira?

Če preidem iz bivanja v eksistenco, ki biva, preidem mejo?

Potujem v neskončnost, saj stojim na mestu?

Meja ni prestopna?

Obsojen sem na svobodo, ker potujem v Bodočnost?

Ta ne prihaja iz Prihodnosti, marveč iz preteklosti: načeloma se ponavlja vedno isto (vselej enako)?

Druge strani ni?

Tam je prva?

Če ne stojim na mestu, nimam Bodočnosti, saj nisem tako obsojen?

Imam Prihodnost, ker potujem na konec brez začetka?

Svoboda mi ne prihaja iz preteklosti (nimam Bodočnosti), saj se v principu nikoli ne ponovi enako (vedno isto)?

Ni druge strani?

Da, tam ni ničesar, ker sem svoboden?

Prva stran?

Je na drugi, saj na svobodo nisem obsojen?

Se ponovi druga stran?

Da, prva, ker druge nimam?

Tudi ta se ponovi, saj prvo imam, ker je nimam?

Druga je prva, ta pa druga?

Med njima ni meje, ampak ‘meja’ ?

V spremenljivki (ki ni prazna, saj ni v njej ničesar) je ‘Predmet’ ?

Temelj?

Svoboden sem, ker »…ni…« v prazni spremenljivki ničesar?

Če je v njej temelj, sem svoboden, saj ne morem iz spremenljivke?

Moji možgani so v kadi, ker ne vem, saj se ne smem odločiti za svobodo?

Odločil sem se za ‘predmet’, ker sem svoboden?

Zakaj se nisem odločil za Temelj?

Zakaj je bil Isaak Brock general?

Kot tak je bil v rdeči uniformi z belimi pasovi ter čipkami jasno viden?

Streljajte na oficirje.

Kaj ima v žepu filozof, ki ni plankar?

Goloba na strehi, saj potuje na konec brez konca?

Njegovi možgani niso v kadi, ker je prestopil ‘mejo’ ?

Pravljica je resnična, saj je na drugi strani moje zavesti zavest?

Moja zavest nima druge strani?

Ima le en breg?

Tudi zavest ima le en breg, ker je moja zavest?

Druge strani ni, saj je tam prva?

Prve strani ni, ker je tam druga?

Plankar potuje v neskončnost: v žepu ima vrabca s prvega, drugega , . . . plota?

Obsojen je, da ima resnično pravljico?

V žepu ima beli kruh, saj ga je Resnica pustila na cedilu?

Se znanstvenik kot takšen vpraša kot filozof?

Ne, ker ni človek.

Kot takšen znanstvenik »nima« predmeta.

Se lahko znanstvenik kot znanstvenik vpraša po predmetu, če se filozof ne vpraša po znanstveniku?

Kakšen je filozof, ki se vpraša po tem, kaj je znanstvenik?

Pri Kantu?

Takšen, da mora ukiniti znanje, če naj pridobi prostor za verovanje?

Je Kantovo izkustvo realno, saj je transcendentalno idealno (razum ne more čez mejo, ker filozofova čutnost ni slepa)?

Tu torej filozof ne more imeti praznega pojma, razen na meji?

Ta nima drugega roba?

Ni tam Kantov nedostopni predmet?

Tudi danes je filozof omejen z mejo, saj ni znanstvenik?

Ta je sedaj prehodna, ker ni na drugi strani ničesar?

Danes je filozof torej kakšen?

Za razliko od Kanta, se je zmotil tako, da ima prav?

Kako se je zmotil Kopernik v zavesti?

Isto?

Drugemu Koperniku (tudi Heideggerju, . . . ) manjka ‘Predmet’ ?

Da, filozof se je danes zmotil enako – ni fanatik, saj ni dogmatik; ni dogmatik, ker ni fanatik?

Tudi ne Kant . . . in drugi svetilniki v zgodovini sveta?

(Paradoks zunanjega solipsizma je ta, da »…nimam…« Temelja (‘Predmeta’)?

Postavil sem ga ven, kjer je od nekdaj?

Tudi znotraj je od nekdaj, saj sem ga postavil noter?

Nikoli ne pridem do Temelja, ker prispem do ‘Predmeta’ aktualno?

Nikoli ne prispem do ‘Predmeta’, saj pridem Temelja potencialno?

Prestopil sem mejo (ki ni prehodna) tako, da sem prešel ‘mejo’ ?

Živim samo enkrat, ker je pot do resnice, ki je sama resnica, večna mandala?

Kamen ni živ?

Če umrem, kamna ni?

Ne gre zame, ampak za ‘Predmet’ ?

Tudi za kamen ne gre, temveč za Temelj?

Življenje je nastalo tako, da je v morje udarila strela?

Potujem v Prihodnost: meja »ni« ‘meja’, ‘meja’ »je« meja (ter vice versa) ?

Kaj če človeštvo docela propade?

Je le točka na poti, ki je diahroni premik?

Na koncu poti (ki ima začetek) je ‘Predmet’ ?

Na začetku poti (ki ima konec) je Temelj?

Sicer moja zavest, ki je zavest, nima smisla?

Zavest, ki je moja zavest, nima pomena?

Če mi nekdo poda boljši ter drugačen ‘Predmet’ (Temelj)?

(‘Predmeta’ »…nimam…« , saj »…imam…« Temelj: tudi tega »…nimam…« , ker »…imam…« ‘Predmet’ ?

Ne ne obstajata ne obstajata, ne obstajata ne ne obstajata?)

Moral bi priti iz druge paradigme?

pravljica bi ne bila Pravljica?)

Kaj je torej v Termopilah vprašal kralj Kserks kralja Špartancev?

Da mu ves svet, če lahko Leonidas pred njim skloni glavo?

Ta je nedavno nerodno stopil in ne more pokrčiti noge?

Jo bo jutri?

Morda?

Pri Termopilah stojita spomenika, ki hranita spomin na te dogodke.

Leonidasov spomenik z odgovorom špartanskega kralja na zahtevo Kserksa (perzijskega kralja), naj Špartanci predajo orožje:

“Molon labe!” (Pridi ter vzemi!)

in drugi, tedanji spomenik z najznamenitejšim vojaškim epitafom v evropski zgodovini, zapisan v verzih pesnika Simonida s Keosa:

“O XEIN ANGELLEIN LAKEDAIMONIOIS HOTI TEDE

KEIMETHA TOIS KEINON RHEMASI PEITHOMENOI”

“Pojdi, mimoidoči, ter pripoveduj Šparti,

da padli smo v izpolnjevanju njenih zakonov.”

Nato so jeseni istega leta Grki v pomorski bitki pri Salamini, spomladi leta 479 pa na kopnem (pri Platajah), povsem premagali Perzijce.

Zmage so omogočile razcvet Aten in preostalih mest ter postavile temelje temu, kar je danes vzor evropske civilizacije, trajni ideal kulturnega vzpona, ki še zdaleč ni presežen niti izčrpan.

                                                                             Damjan Ograjenšek, filozof

Spomini na Prihodnost

Nismo bogati po tem, kar imamo, ampak po tem, brez česar smo lahko.                                                                                                                                                  Kant

Leta 1755 (predkritiško obdobje) izide:

‘Splošna naravna zgodovina in teorija neba ali esej o zgradbi ter mehaničnem izvoru vsega vesolja, obravnavanega v skladu z Newtonovimi načeli.’

Tu Kant trdi:

– da kozmosu vladajo zakoni fizike, ne pa naključje;

– da je te zakone ustvaril Bog;

– in da se lahko vesolje razvija harmonično brez vsake naknadne potrebe po božanski intervenciji.

S pomočjo Newtonove nebesne mehanike skuša torej razložiti nastanek nebesnih teles ter sistemov. Njegov poizkus velja za vse vesolje.

Neskončni prostor je sprva (v trenutku Božjega stvarjenja sveta) zapolnjen z materijo. Njene elementarne sestavine so premešane in razredčene; takšno stanje je predstavljalo kaos.

S postopno evolucijo nastane kozmos.

Materialni delci so obdarjeni s privlačno in odbojno silo, pri čemer deluje prva (po Newtonovem zakonu) v celem prostoru, druga pa, ko se delci približajo.

Sredi kaosa je središče najgostejše materije, kjer nastane z atrakcijo prvo centralno nebesno telo (ki ostane središčno sonce množice kasneje nastalih sonc). Od tega središča navzven je materija vse redkejša.

Po mnenju Kanta evolucijski proces vse bolj prodira v dele kaosa, realizirani kozmos pa je v vsakem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede.

Evolucija je v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, ne pa konca.

Nastala sonca in planetarni sistemi propadejo ter njihova urejena materija znova postane kaos, rodijo pa se nova sonca in novi planetarni sistemi. Bližje središču svetovne zgradbe je več propadlih ter ponovno nastalih svetov, bolj daleč od centra pa je vse več novih svetov, ki so šele nastali iz kaosa.

Kako iz kaosa nastane urejeni svet, pokaže Kant v genezi našega planetarnega sistema.

Da planetarni sistem nastane iz prvobitnega kaosa, z drugo besedo, da imajo vsa nebesna telesa našega planetarnega sistema skupno poreklo, sklepa na osnovi treh dejstev:

1. Vsi planeti in njihovi spremljevalci (v Kantovem času so poznali šest planetov ter deset lun) se gibljejo v isti smeri (planeti okoli sonca, sateliti okoli planetov): kot se okoli svoje osi vrti samo sonce.

2. Potovanje planetov okoli sonca je krožno.

3. Evolucije planetov ležijo v isti ravnini, ki je podaljšek ravnine sončevega ekvatorja.

Ker za sedanjo razporeditev teles našega planetarnega sistema (prostori med planeti so prazni) ni mogoče najti nobenega drugega razloga, lahko obstoječe stanje pojasnimo le s predpostavko, da je bila materija včasih v razredčenem stanju. V prostoru (s to razredčeno materijo) je najprej nastalo gostejše središčno mesto, ki je s svojo privlačno silo delovalo na okoliške materialne delce. Oddaljeni drobci so trčili z bližnjimi, se zaradi repulzije odvrnili in začeli na koncu krožiti okoli središča v isti smeri. Nekateri so se spojili s centralnim mestom, drugi pa so ohranili svojo krožno pot. Tako je na eni strani nastalo središčno telo, ki se je vrtelo okoli osi (saj so pritegnjeni delci krožili naprej), na drugi pa so se delci zunaj centralnega telesa gibali po vzporednih krožnicah, katerih središča so bila na vrtilni osi telesa v središču. Na isti ravnini, ki je šla skozi središče vrtenja, so nato nastali planeti (podobno kot sonce) – krožili so okoli sonca v smeri njegovega vrtenja – okoli večjih planetov pa sateliti. Iz še bolj oddaljenih delcev zunaj območja planetov pa so nastali kometi s svojimi ekscentričnimi potmi.

Kot so nastali planetarni, nastanejo tudi višji nebesni sistemi. Po mnenju Kanta sodijo vse vidne zvezde stalnice (ki so po njegovem prepričanju sonca, obkrožena s planeti) v sistem mlečne ceste (zvezde, ki leže zunaj ravnine mlečne ceste, ustrezajo kometom planetarnih sistemov), kjer obstaja centralno telo.

Nadalje predpostavlja, da so zunaj sistema mlečne ceste še mnogi drugi sistemi iste vrste (trdi celo, da so njene meglice daljne mlečne ceste), ter da tvorijo vsi ti sistemi nov sistem višjega reda, znova s središčnim telesom.

Tako gre vse do meje kozmosa, ki je nastal iz kaosa.

1. Bog torej ustvari svet: neskončni prostor, zapolnjen z materijo. Njene elementarne sestavine so premešane in razredčene; takšno stanje predstavlja kaos.

2. S postopno evolucijo nastaja nato kozmos.

3. Sredi kaosa je središče najgostejše materije. Tam nastane z atrakcijo prvo centralno nebesno telo. Od tega središča navzven se materija vedno bolj redči.

4. Evolucijski proces vse bolj prodira v dele kaosa: realizirani kozmos je v slehernem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede.

5. Evolucija je v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, konca pa ne.

Prostor, ki ga Bog ustvari, je svet. Ta je neskončen. Bog ustvari kaos, ki nima konca.

Bog, ki je popoln, ustvari neskončni kaos?

Da, če je cel?

Neskončni kaos ustvari Bog, ki je cel?

Da, če je popoln?

Popolni Bog, ki je cel, ustvari neskončni kaos, ki ga ustvari celi Bog, ki je popoln?

Bog, ki je popoln, ker je cel, ustvari neskončnost, saj ustvari kaos?

Bog, ki je cel, ker je popoln, ustvari kaos, saj ustvari neskončnost?

Bog je Bog, ker mu manjka celovitosti?

Kaj manjka Bogu, ki je popoln in cel?

Bog, ki je cel ter popoln?

Tudi Bogu, ki je cel in popoln, manjka Bog, ki je popoln ter cel?

Celovitosti Bogu ne manjka?

Ne, manjka mu Bog?

Tisti, ki je cel in popoln?

Oni, ki je popoln ter cel?

Bogu ničesar ne manjka, saj ni celovit?

Celovitemu Bogu manjka Bog, ki je cel in popoln, temu pa Bog, ki je popoln ter cel, ker je celovit?

Celoviti Bog je Bog?

Bog je celoviti Bog?

Celoviti Bog je Bog, ki je popoln in cel?

Bog je celoviti Bog, ki je cel ter popoln?

Bog je celovit, saj mu ničesar ne manjka, razen Boga?

Je popoln in cel ter cel in popoln?

Bog je celovit: ni si dostopen, ker mu ne manjka ničesar?

Si je dostopen?

Da, ni celovit?

Bogu ničesar ne manjka:

– Ne manjka mu Bog, ki ni dostopen, če je Bog celovit?

– Če je dostopen, mu ne manjka neceloviti Bog?

Je Bog Bog, saj ni Bog?

Bog ni Bog, ker je Bog?

Bog »je« Bog, saj ni?

Bog »ni« Bog, ker je?

Je Bog »Bog«, saj je Bog?

»Da« ?

Ni »Bog«, marveč »Bog« ?

Ne?

Bog je »Bog«, ker je »Bog« ?

Bog ni »Bog«, saj ni »Bog« ?

Da, Bog je Bog?

Ne, Bog je Bog?

Bog »je« Bog, če ni Bog?

Bog je Bog, če je »Bog« ?

Če ni Bog, »je« ?

Če »ni« Bog, je?

Mu kaj manjka?

»Ne« ?

Kaj mu »manjka« ?

Ničesar?

Eksistira, ker biva, biva, saj eksistira?

Matematiko ustvari Bog, ker je 1 + 1 = 2 ?

Tisti, ki je popoln ter cel, ali oni, ki je cel in popoln?

Kaj manjka matematiki, ki je popolna ter cela, saj je stoodstotna?

Da je cela in popolna?

Tudi tej ničesar ne manjka, ker ni celovita?

2 + 3 = 5 ?

Da, logika stoji: sem se zmotil tako, da nimam prav?

Ni ga Boga, razen Boga?

Papež je njegov prerok, saj ni zmotljiv?

Tako se je zmotil, da ima vedno prav?

Ni ateist, ki se nikoli ne zmoti, ker verjame v absurd?

V Boga ne verjame, saj ga ima?

Ima ga tudi kristjan?

Ne verjame ateistu?

Črtomir je religiozen?

‘Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi

že dolgo bije za kršansko vero,

z Avreljam Droh se več mu v bran ne stavi;

končano njino je in marsiktero

življenje, kri po Kranji, Koratani

prelita napolnila bi jezéro.

Gnijó po polji v bojih pokončani

trum srčni vajvodi, in njih vojšaki,

sam Črtomír se z majhnim tropam brani.

Bojuje se narmlajši med junaki

za vero staršov, lepo bognjo Živo,

za črte, za bogove nad oblaki.

On z njimi, ki še tŕdjo vero krivo,

beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino,

v trdnjavo zidano na skalo sivo.

Še dan današnji vidiš razvalino,

ki Ajdovski se gradec imenuje,

v nji gledaš Črtomírovo lastnino.’

Kriv moritve je velike (kri po Kranji, Korotani prelita napolnila bi jezero)?

Tudi Valjhun, sin Kajtimara, ni zmotljiv?

‘Ko zor zasije na mrličov trope, ležé, k’ ob ajde žetvi, al pšenice po njivah tam ležé snopovja kope.

Leži kristjanov več od polovice, med njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastonj tam iše mlado lice . . . ‘ ?

Spominjam se Prihodnosti?

Pišem ji iz daljne Prihodnosti?

Marksist (socialni »filozof«) prejme pismo danes, ker je zaprt v bunkerju?

Ne more iz kavarne, saj mu ne zvoni, ker je svoboden?

Je religiozen, saj »je« kristjan: ki »ni« mučenik?

Tudi ateist je obsojen na svobodo: smeji se eksistenci?

Ta je bivanje, ker umre vedno drugi?

Kristjan umre vselej jutri, saj verjame v Boga?

Tudi ateist ve, da bo umrl, ker tega ne verjame?

Danes je jutri, jutri pa danes, saj na pimer »socialni« marksist ter kristjan nikoli ne umreta?

Eden je mučenik, drugi »ni« naš?

Tudi mučenik »je« naš, saj je tako obsojen?

Logika stoji, ker je Cerkev v bunkerju?

Tam je Partija, saj je današnji »socialni filozof« »kristjan« ?

Zakaj torej pišem v sedanjost iz daljne Prihodnosti?

Da bodo v Prihodnosti razumeli Boga?

‘Predmet’ ?

Ta je Temelj?

Bistveno je razumeti?

Ve lahko vsak norec?1

‘Predmeta’ »…nimam…« , ker sem optimist?

Verjamem v Temelj, saj »…imam…« Prihodnost?

Eksistenca je tragična, ker nisem mučenik?

Tako sem se zmotil, da imam prav: ne verjamem v Boga, niti ne verjamem v absurd ateista, saj sem veren?

Verjamem v smrt, ker zanjo ne vem?

Nisem religiozen?

Ne smem v Cerkev, saj sem svoboden?

Mi zvoni?

Nisem obsojen na svobodo, ker nisem religiozen?

Boga nimam, saj vanj ne verjamem?

Sem se zmotil v matematiki?

Ne smem na otok, kjer nikomur ne zvoni, ker je 4 x 5 = 20 ?

Šale so smešne, saj so resnične?

Nikoli se ne smejem bivanju (ki je eksistenca), vselej mučeniku?

Ta je tragičen, ker eksistira, saj mu nikoli ne zvoni?

Tako je obsojen: smeji se vedno drugemu?

Drugi je umrl danes, ker je tak kot mučenik, ki nikoli ne umre, saj umre jutri?

Čestitam.

Sam sem veren: ne morem verjeti v absurd, zato se smejem?

Včerajšnji marksist je danes ob dvanajstih postal socialni »filozof« (»socialni« filozof)?

Ni plankar?

Je, ker piha veter od prvega plota?

Verjame v metonimijo, saj ni veren?

Kje ima resnico?

Na prvih plankah, ker je religiozen?

Potujem na konec neskončnosti, saj sem se zapletel v Temelj (‘Predmet’)?

Pravljica je resnična, ker nisem mučenik.

Realizirani kozmos je v slehernem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede?

Evolucija je v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, konca pa ne?

Neskončni prostor je torej zapolnjen z materijo?

Sredi kaosa je središče najgostejše materije?

Tam nastane z atrakcijo prvo centralno nebesno telo?

Od tega središča navzven se materija vedno bolj redči?

Hitri Ahil torej nikoli ne ujame počasne želve, če ima ta najmanjšo prednost?

Danes pridemo do konca z limito, saj nikoli ne pridemo do limite?

Če je realizirani kozmos v slehernem trenutku po obsegu neskončno manjši od še nerazvite prvotne zmede, ki nikoli ne pride do konca, je evolucija v vesolju večni proces, ki se nikoli ne konča: v času ima začetek, ne pa konca?

Do začetka torej pridem po znanem Zenonovem paradoksu (dirkališče), danes pa z limito?

Da, pot do resnice je resnica sama, ki nima ne začetka ne konca.

Marksist se odloči znanstveno, ker se ima za socialnega filozofa (če piha veter iz prave smeri)?

Znanstvenik kot tak »ima« predmet, saj ni človek: samo religiozni človek (»…nima…« ‘predmeta’) je lahko znanstvenik?

Znanstvenik ni filozof, filozof ni znanstvenik.

Zakaj socialni »filozof« ne more razumeti ‘Predmeta’ ?

Z njim se ukvarja filozof, ki mu gre za vprašanje življenja in smrti.

Je humanist: ne gre mu za ljudi, ampak za Človeka.

Za kaj gre »filozofu«, ki ni filozof?

Za ‘predmet’, ker ni znanstvenik.

Za kaj gre marksistu, ki ni ne znanstvenik ne »filozof« ?

Je Hitler nazadnje vodil vojno iz bunkerja?

Najbolj se je bal, da bi ga razkazovali v panoptikumu (saj ni bil nikoli ničesar kriv)?

Maršal Žukov je imel priče, ki so videle, da je 31. aprila 1945 pobegnil s podmornico?

Rečeno drugače.

So tovariši v bunkerju v Cerkvi, ker so obsojeni na svobodo?

Cerkveni ne morejo iz restavracije, saj so svobodni?

Ni to eno te isto?

(Enako ter isto, isto in enako?)

Drobtinica s Poti.

1 Temelj je isti in enak, ‘Predmet’ pa enak ter isti?

‘Predmet’ je isti in enak, Temelj pa enak ter isti?

Paradoks je torej tale.

Temelj je isti in enak, ker je isti, saj ni enak, ker je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je enak ter isti, saj je enak, ker ni isti, saj je Temelj?

‘Predmet’ je isti in enak, ker je isti, saj ni enak, ker je Temelj?

Temelj je enak ter isti, saj je enak, ker ni isti, saj je ‘Predmet’ ?

Temelj je ‘Predmet’ : je isti in enak, ker je isti, saj ni enak, ter je enak in isti, ker je enak, saj ni isti?

Je isti ter enak, ker ni enak, in je enak ter isti, saj ni isti, ker je isti, saj je enak?

Je isti in enak, ker ni enak, saj ni isti, marveč enak ter isti?

Je isti in enak, ker je enak ter isti, saj ni enak, niti isti?

Temelj je ‘Predmet’, ker je isti in enak ter enak in isti kot ‘Predmet’, saj ni enak, niti isti kot ‘Predmet’ ?

Temelj »je« ‘Predmet’, ker je enak ter isti in isti ter enak kot ‘Predmet’, saj eksistira in biva, ker ni isti, niti enak, saj niti eksistira, ne biva, ker je ‘Predmet’ ?

Temelj »je« ‘Predmet’, saj je ‘Predmet’ ?

Temelj ni ‘Predmet’, ker je, temveč »je« ‘Predmet’, saj »ni« ?

»Ni« Temelj, ker »je«, saj je ‘Temelj’, ker ni?

Da, je ‘Predmet’.

‘Predmet’ je, saj »ni«, ker »je« ?

Tudi ‘Predmet’ »ni«, saj »je«, ker »ni« ?

‘Predmet’ je, saj »je«, ker »ni« ?

Tudi ‘Predmet’ »je«, saj »ni«, ker »je« ?

‘Predmet’ je, saj »ni«, ker »je«, saj »je«, ker »ni« ?

‘Predmet’ »je«, saj »ni«, ker »je«, saj »ni«, ker »je«, saj »ni« ?

Je Temelj ‘Predmet’ ?

Da, je ‘ ‘Predmet’ ‘ .

Je Temelj ‘Predmet’, ker je ‘ ‘Predmet’ ‘ ?

Ne, Temelj je ‘Predmet’, saj je Temelj.

Temelj ni ‘Predmet’, ker »je«, Temelj je ‘Predmet’, saj ni?

Temeljna ni, ker ni ‘Predmeta’, ‘Predmet’ pa »je«, saj »ni« Temelja?

Ni ‘Predmeta’, če ni Temelja: ‘Predmet’ ni Temelj, ker Temelj »ni« ‘Predmet’ ; Temelj ni ‘Predmet’, saj ‘Predmet’ ni ‘ ‘Predmet’ ‘ ?

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj?

‘Meje’ med njima ni, ker je prestopna?

‘Predmeta’ ni, saj ga ni: na drugi strani je Temelj, ki ne biva ne eksistira (ne eksistira, ker ne biva)?

Na drugi strani je Temelj, saj Temelj nima druge strani?

Da, ‘Predmet’, ki ne ne eksistira, ker ne biva ne ne biva (ne ne biva, saj ne eksistira ne ne eksistira): ne obstaja ne ne obstaja?

Tudi ‘Predmet’ nima druge strani?

Da, tam je Temelj – njegova bit je ‘nič, ki nima biti’ ?

Tam ni ‘Predmeta’ ?

Ta je Temelj, ki ni isti kot ‘Predmet’ ?

Ta je Temelj, ker je isti kot Temelj, ni pa enak?

Ni ‘tam’ Temelja?

Da, tam je ‘Predmet’ ?

                                                 Damjan Ograjenšek, filozof