‘Stvar’ ?

‘Nismo bogati po tem, kar imamo, temveč po tem, brez česar premoremo.’               

                                                                                                                            Immanuel Kant

‘. . . eksistenca ni predikat ali determinacija stvari . . .’

Predikat kamna je, da je težek?

Ni njegova lastnost, da je razsežen?

Zakaj drevo ni kamen?

Ker bistvo drevesa ni kajstvo kamna?

Stori bistvo kamna njegovo kajstvo?

Kajstvo drevesa je bistvo drevesa, saj kamen eksistira?

Če kamen biva, ima bistvo?

Kamen eksistira in biva, ker je njegovo kajstvo bistvo?

Tudi bistvo drevesa je kajstvo, saj drevo biva, ker ni kamen, kamen pa eksistira, saj ni drevo?

Je kajstvo kamna njegova eksistenca?

Drevo biva, ker bistvo kamna ni kajstvo drevesa?

Če drevo je, ima bistvo?

Če bistvo kamna ni kajstvo drevesa, kamna ni, saj kamen je, ker ni drevo?

Tudi drevo ni kamen, saj eksistira, ker ima bistvo?

Kamen je kamen, saj ima kajstvo, ker biva?

Je kajstvo drevesa njegovo bivanje?

Njegova eksistenca ni bistvo drevesa?

Kamen biva, saj eksistira?

Je kamen, ker ni drevo?

Če kajstvo ni bistvo kamna, kamen ne eksistira?

Če bivanje drevesa ni eksistenca drevesa, drevo nima bistva?

Zakaj kamen biva?

Ker eksistira, saj ni drevo?

Ker ni drevo, saj eksistira?

Biva, ker nima bistva?

Ni drevo, saj ne eksistira?

Kaj je, če ne biva?

Če ni nič, nima bistva?

Če nima kajstva (ki je bistvo), kamna ‘ni’ ?

‘Je’ drevo, če nima bistva (ki je kajstvo)?

Je kamen nič, če ‘je’ nič?

Kaj je drevo, če ‘ni’ nič?

Kamen ni drevo?

Je ali ‘ni’ nič?

Če ni nič, ni nič, ker ‘je’ kamen, ‘ni’ pa drevo?

Drevo je kamen, saj ni nič, ker ‘je’ nič?

‘Ni’ kamen, saj ‘je’ kamen, če je nič, ker je nič?

Ničesar ni, saj ‘ni’ ?

Kaj ‘je’, če ni ničesar?

Rečem, da ni drevesa?

Ne, če ga ‘ni’ ?

Če ‘ni’, je?

Ker ‘je’ ?

Če ‘je’, ni?

Saj ‘ni’ ?

Če je, ker je, ni, saj (ker ni, saj ni) je?

Če ni, ker ni, je, saj (ker je, saj je) ni?

Kaj je, ker je, saj ni, če ničesar ni, kar ‘je’ ?

Česa ni, ker ni, saj je, če ni nič, kar ‘ni’ ?

Kaj povem, če nič ne rečem, ker nič ne pravim?

Če nič ne pravim, saj nič ne rečem, kaj povem?

Kaj rečem, če ne povem ničesar, ker ne pravim nič?

Rečem nič, če nič ne pravim?

Povem nič?

Ne pravim nič, saj to rečem, ker ničesar ne povem?

Nič ni?

To pravim, saj ne rečem nič?

Ne povem ničesar?

Ker ni ‘ničesar’ ?

Saj ‘je’ nič?

Ker ničesar ‘ni’, saj ‘nič’ je?

Če ni ‘ničesar’ , ker ničesar ‘ni’ ?

Kaj lahko povem, če nič ne rečem, saj nič ne pravim, ker povem, saj rečem, ker ne pravim?

Ne povem, saj ne rečem, ker pravim, saj nekaj povem, če nič ne pravim, ker nič ne rečem?

Če ‘ni’ ničesar, saj ‘je’ nič?

Če nič ‘je’ ?

Ker ‘ni’ nič?

Povem, saj rečem, ker ne pravim, saj nič ne rečem, ker ne pravim nič, saj ne povem ničesar?

Bivanje ni predikat, ni determinacija stvari?

Stvar ‘je’ nekaj, ker eksistira?

Stvar biva, saj je ‘nekaj’ ?

Je eksistenca lastnost kajstva?

Lastnost bivanja ni bistvo?

Lastnost eksistence je, da biva?

Kajstvo nima predikata, mimo bistva?

Ni eksistenca bivanje, ker biva?

Njen predikat je bistvo?

Tudi bivanje ni eksistenca?

Eksistira, saj ne biva, ker je bivanje?

Druge lastnosti nima, razen kajstva?

Zadnje ni predikat bistva?

To ni kajstvo?

Je eksistenca kajstvo?

To je bistvo?

Ni bistvo?

Bistvo ni lastnost kajstva?

Kajstvo nima lastnosti, saj biva, ker eksistira; bivanje nima predikata?

Je lastnost eksistence predikat kajstva ali bivanja?

Predikat bistva ni lastnost eksistence, saj je bivanje?

Nima predikata kajstva, ki eksistira?

Če eksistira bistvo, ker kajstvo biva, eksistenca nima lastnosti bivanja, saj eksistira?

Bivanja ‘ni’, ker nima nobenega predikata, saj ‘je’ ?

Stanje stvari ni pomen stavka oziroma njegov ontološki korelata, ne glede na resničnostno vrednost?

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Če rečem dejstvo, ker to pravim, kaj povem?

Resnico?

Pridem do pomena stavka, ne pa do njegovega ontološkega korelata ?

Stavek je resničen, saj povem dejstvo?

Rečem pomen stavka, ker pravim, saj povem dejstvo ?

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku, ker stavek ne pomeni ničesar?

Dejstvo je dejansko, obstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku, saj stavek ničesar ne pomeni?

Dejstva ni, je pa obstoječe stanje stvari, ki ustreza neresničnemu stavku, ker sem povedal dejstvo?

Obstoječega stanja stvari, ki ustreza resničnemu stavku, ni, saj nisem povedal dejstva, ker dejstvo je?

Povem dejstvo, ki ne eksistira, saj biva dejstvo, ker biva dejstvo, saj ne eksistira dejstvo ?

Ker obstoječe stanje stvari ustreza resničnemu stavku, saj je dejansko?

Ker stavek ne pomeni ničesar, mimo ontološkega korelata, ne glede na resničnostno vrednost?

Saj dejanski ontološki korelat ustreza neresničnemu stavku, ker obstaja?

Stavek ne pomeni ničesar, razen stanja stvari, ki ne biva ne ne biva?

Potovanje do ontološkega korelata se nikoli ne konča, saj povem dejstvo, da je stavek resničen, ker ni resničen?

Propozicija je parafraza običajnega stavka, saj stanje stvari obstaja?

Odločil sem se za dejstvo ali za dejstvo ?

Da dejstva ni, ker je dejstvo, da je stavek resničen?

Da ni dejstva, saj je dejstvo, da stavek ni resničen?

Stavek je resničen?

Ne verjamem, da dejstvo ni dejansko, ker verjamem, da dejstvo ni dejansko dejstvo?

Stavek ni resničen?

Ne verjamem, da dejstvo ne obstaja, saj ne verjamem, da dejstvo ni dejansko dejstvo?

(Da obstaja stanje stvari, je dejstvo, ker dejstvo ne obstaja?

Dejstvo je, da dejstvo ne obstaja, saj obstaja ontološki korelat, kar je dejstvo?

Dejstvo je, da dejstvo ne obstaja, ker obstaja stanje stvari, kar ni dejstvo?

Je dejstvo kot obstoječi ontološki korelat, ki ustreza neresničnemu stavku?

Je dejstvo kot obstoječe stanje stvari, ki ustreza resničnemu stavku?

Odločim se za dejstvo ali dejstvo?

Da ni dejstva, saj dejstvo ne obstaja?

Kar je dejstvo?

Da obstaja dejstvo, ker ni dejstva?

Saj je dejstvo?)

Če verjamem, ne vem, ker vem, če verjamem?

Če vem, verjamem, saj verjamem, če ne vem?

Do kod torej pridem z resničnim stavkom, če povem, ker rečem, saj pravim, da je stavek neresničen?

Na začetek regressusa ad infinitum ?

Če prispem na konec brez začetka, povem, da stavek ni resničen, ker pravim, saj rečem, da je resničen?

Sicer ne pridem do kruha, ker sem plankar?

Premalo sem se zmotil, saj imam vedno prav?

                                                                                          Damjan Ograjenšek, filozof

Drugi spomini na prihodnost

‘Toda metafiziki od nekdaj nenaklonjena usoda je hotela, da ga ni (Huma) nihče razumel. Človek ne more gledati brez bolečine, kako so njegovi nasprotniki: Reid, Oswald, Beattie in nazadnje še Pristley popolnoma zgrešili jedro njegove naloge.’

                                                               Immanuel Kant

Ne prižene Hume skeptičnih argumentov do vrhunca?

Se izogne konsekvencam lastne misli z umikom v filozofijo zdravega razuma?

Razumno predpostavi nekatere splošne domneve o človeškem spoznanju in o svetu, ker ni na voljo boljših alternativ?

Če recimo zaupam v obči zakon vzročnosti, zaupam tudi v čutila?

Se torej Hume umakne v filozofijo zdravega razuma, s tem pa v empirični svet, kjer velja zakon vzročnosti splošno?

Vsakdo tam vidi belo miš?

Razen nekoga z delirijem?

Ta belo miš tam sicer vidi, le da je nihče drug tam ne vidi?

Ima Hume delirij?

Razumno predpostavi nekatere domneve?

Kot primer vzročnost, ki obče velja v empiričnem svetu?

Na osnovi nedokončane indukcije se tam krogli vselej odbijeta?

Morem torej sklepati deduktivno v svetu, ki se konča z limito?

Hitri tekač nikoli ne dohiti želve, če ima šepavka pred Ahilom nekaj naskoka?

Saj se tekma nikjer ne konča?

Ker zmore Pitagora rešiti svoj problem le s »podolžnimi«, ne pa s »kvadratnimi« števili?

Škandal matematike je tale?

Slavni filozof ne more rešiti matematike s »podolžnimi« števili, saj svojega izreka ne zmore rešiti s »kvadratnimi« števili?

Svoj izrek odkrije kot matematik ali kot filozof?

Če ga odkrije kot matematik, ne najde škandala filozofije?

Če ga najde kot filozof, odkrije škandal matematike?

Je Pitagora matematik?

Matematik Pitagora ni filozof?

Je filozof matematike matematik filozofije?

Je matematik filozofije filozof matematike?

Matematik odkrije »podolžna« ter »kvadratna« števila, ker je Pitagora filozof?

Ni filozof, saj izrek filozofa odkrije matematik?

Najde filozof matematika, ta pa filozofa?

Matematik ne more rešiti problema filozofa drugače kot matematik, ker filozof ne zmore rešiti problema matematika, če ni filozof?

Matematik reši problem filozofa s »kvadratnimi« števili, filozof pa matematika s »podolžnimi« števili?

Števila odkrije matematik?

Matematik reši problem filozofa s »podolžnimi« števili, filozof pa matematika s »kvadratnimi« števili?

Najde števila filozof?

Pitagora?

Da, matematik?

Matematik?

Ne, Pitagora?

Hume ima delirij, saj ni skeptičen?

Vrhunski skeptik ni skeptičen, ker nima delirija?

Od kod se torej »razočarani« pisatelj umakne v filozofijo zdravega razuma, kjer velja vzročnost?

Iz situacije, kjer vzročnosti ni?

Subjekta ni spričo situacije?

Situacija je zaradi subjekta?

Subjekt se navadi vzročnosti v empiriji vsled situacije, saj predpostavi situacijo, kjer velja vzročnost?

Ker ima David vzrok in posledico?

V empiriji?

To vzročno predpostavi?

Zunaj empirije?

Umakne se v zdravi razum?

Nikjer nima vzročnosti, razen v empiriji, saj se zateče v zdravi razum?

Tam vzročnost predpostavi, ker se umakne v empirijo?

Te ni v zdravem razumu, tega pa ni v empiriji?

Kje se Humovi krogli ne odbijeta?

V prihodnosti, onstran zdravega razuma, od koder se pisec umakne v empirijo?

V prihodnosti, zunaj empirije, od koder se subjekt umakne v situacijo?

Ki je takšna, kakršen je subjekt, ta pa je takšen kot situacija?

Zateče se v situacijo iz zdravega razuma, saj nima nobene empirije?

Vzročnosti se navadi v empiriji, ker se umakne v zdravi razum, kjer se navadi vzročnosti?

Od kod zaide v zdravi razum, ki je empiričen?

Iz prihodnosti?

Nanjo sklepa empirično z zdravim razumom, saj sklepa deduktivno iz nepopolne indukcije?

Subjekt v situaciji sklepa na prihodnost iz empirije, ker ga ni v situaciji?

Je subjekt v prihodnosti, saj je zdravi razum empirija, ker subjekt nima nobene prihodnosti?

Na to sklepa iz zdravega razuma, saj se umakne v empirijo?

Po vzročnosti?

To dobi v prihodnosti, kjer ga ni, ker se iz nje nikoli ne umakne?

Vzročnost v prihodnosti za skeptika ne velja, saj se ta kavzalno umakne v zdravi razumi iz empirije iz prihodnosti?

Tja se vzročno tudi umakne iz zdrave empirije ter empiričnega razuma, ker ga tam ni, saj se nikoli ne umakne v prihodnost?

Hume vidi belo miš v prihodnosti iz empirije, ne pa iz zdravega razuma, ker so vse bele miši v zdravem razumu?

Na to sklepa po vzročnosti iz zdravega razuma v prihodnosti, saj nima delirija?

Delirij ima v prihodnosti, ki je nikoli ne zapusti, ker ga ni v situaciji?

Kje je?

V deliriju, kjer ga ni, saj vidi belo miš v zdravem razumu, ker nikoli ne zapusti empirije, saj je v prihodnosti?

Delirija nima v prihodnosti?

Tam Davida ni?

Nikoli ne zapusti zdravega razuma, kjer vidi belo miš, ker ga ni v empiriji?

Vidi jo v empiriji, saj ima delirij v zdravem razumu?

Ker ni skeptičen v prihodnosti?

Je skeptik vrhunski skeptik v zdravem razumu in v empiriji?

Bele miši tam vidi, nikoli pa ne v prihodnosti, kjer ga ni, saj je nikoli ne zapusti?

Na prihodnost, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz zdravega razuma, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na prihodnost, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz empirije, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na zdravi razum, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz prihodnosti, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na empirijo, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz prihodnosti, kjer ima delirij, ne pa vzročnosti?

Na zdravi razum, kjer ni vzročnosti, vzročno sklepa iz empirije, ki je v prihodnosti?

Ta je v zdravem razumu, kjer je vzročnost?

Ni je v empiriji, ki jo vzročno predpostavi v zdravem razumu?

Ta je empirija v prihodnosti, ki nima nobene prihodnosti, ker je v prihodnosti zdravi razum?

Vzročnosti ni nikjer, razen v prihodnosti, kjer je ni?

Prihodnost vzročno predpostavi v zdravem razumu, saj tako sklepa v empiriji?

Se Hume, ki prižene skepticizem do vrhunca, navadi vzročnosti v situaciji, kjer je vrhunski skeptik skeptičen, ker nima delirija?

Iz situacije, kjer ima delirij, sklepa kavzalno nase, saj predpostavi, da ni skeptičen?

Kje se navadi delirija?

V situaciji, kjer ga ni?

Tam se navadi na skeptičnost, ker situacije nikoli ne zapusti?

Iz samega sebe, saj ga ni brez situacije?

Te pa ne brez slavnega skeptika?

Je torej skeptik v situaciji, kjer ima delirij, ker ni skeptičen?

Skeptik torej ni v situaciji, kjer nima delirija, saj je skeptičen?

Delirija nima, ker je skeptik, saj ni skeptik, ker ima delirij?

Delirij ima, saj ni skeptik, ker je skeptik, saj nima delirija?

Iz prihodnosti, kjer kavzalnosti ni, sklepa na empirijo z zdravim razumom vzročno, ker se vzročnosti navadi v empiriji?

Iz prihodnosti, kjer ni vzročnosti, sklepa na zdravi razum empirično, saj je empirija zdravi razum?

                                                                                                     Damjan Ograjenšek, filozof