Česa zadnjič nisem omenil?

. . . v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami.

                          France Prešeren

                                             ‘Jutri, ko se je začela vojna.’

1. Kdaj se je začela?

Jutri.

2. Se ni začela včeraj?

Da, jutri.

3. Se ni začela jutri?

Da, včeraj.

4. Se vprašam jutri?

Da, včeraj.

5. Vprašam se včeraj?

Da, jutri.

6. Kdaj se torej vprašam?

Jutri ne.

Tudi včeraj ne.

Jutri, ne pa danes.

Danes ne, temveč včeraj.

Se vprašam danes, ker se jutri vprašam včeraj?

Se danes vprašam jutri, saj se danes vprašam včeraj?

Se danes vprašam včeraj, ker se danes vprašam jutri?

Včeraj in jutri se vprašam danes?

Včeraj ne, temveč jutri, saj se danes vprašam včeraj?

Jutri ne, marveč včeraj, ker se danes vprašam jutri?

Se danes vprašam jutri, saj se danes vprašam včeraj, ne pa včeraj?

Danes se vprašam včeraj, ne pa jutri, ker se danes vprašam jutri?

Se danes lahko vprašam včeraj, če se danes vprašam jutri (včeraj pa ne jutri, jutri pa ne včeraj)?

Se danes lahko vprašam jutri, ne pa včeraj?

Da, če se danes lahko vprašam včeraj, ne pa jutri.

Se lahko danes vprašam jutri, če se včeraj ne vprašam jutri?

Da, če se danes vprašam včeraj, ne pa jutri.

Da, če se danes vprašam jutri, ne pa včeraj.

17-letno avstralsko dekle Ellie in njene prijateljice se za teden dni odpravijo na taborjenje v odročni paradiž. Vse se spremeni, ko na nebu nenadoma opazijo tuja vojaška letala, ob vrnitvi domov pa izvedo, da so vse prebivalce njihovega domačega kraja zaprli v taborišče, saj se je začela vojna.

1. Kdaj Ellie s prijateljicami na nebu opazi tuja vojaška letala?

Sedaj.

2. Kdaj se vse spremeni?

Sedaj, v trenutku vrnitve.

3. Vse se spremeni sedaj, ko Ellie s prijateljicami na nebu opazi tuja vojaška letala?

4. Da, sedaj: v trenutku vrnitve.

5. Kdaj?

Ne sedaj, ko Ellie na nebu nekaj opazi.

Tudi ne sedaj ob vrnitvi.

6. Kdaj se je za Ellie torej začela vojna?

Sedaj, ko Ellie opazi na nebu tuja vojaška letala?

Sedaj v trenutku vrnitve?

7. Kdaj se vse spremeni?

Sedaj ne, ko Ellie na nebu nekaj opazi?

Da, sedaj.

Tudi ne sedaj, ko se vrne domov?

Sedaj, da.

Kdaj?

Ko se vrne domov, sedaj pa ne.

Ko nekaj opazi na nebu?

Da, ne pa sedaj.

Sedaj, ko se Ellie vrne domov, opazi na nebu tuja sovražna letala?

Ne.

Sedaj, ko Ellie opazi na nebu tuja sovražna letala, se vrne domov?

Ne.

Kdaj se Ellie vrne domov?

Sedaj.

Sedaj na nebu opazi tuja sovražna letala?

Da.

Kaj Ellie ter prijateljice ne opazijo?

Da je sedaj, ko opazijo, isti kot tisti, ko se čez nekaj dni vrnejo, ker je enak.

Da je sedaj, ko opazijo, enak kot oni, ko se čez nekaj dni vrnejo, saj je isti.

Sedaj je isti, ker je enak?

Je enak, saj je isti?

Enak je, ko Ellie nekaj opazi?

Ko se Ellie vrne domov, je isti?

Ko torej Ellie nekaj opazi, je isti?

Enak je, ko se Ellie vrne torej domov?

Ni ga, če ni enak?

Če ni isti, ga ni?

Ne, ker je enak?

Ne, saj je isti?

Je, ker ni enak, marveč isti?

Da, ni isti, temveč enak.

Sploh ga ni, saj je isti?

Je enak?

Da, sploh ga ni?

Nobenega sedaja ni?

Ne, razen istega?

Nobenega?

Ne, razen enakega?

Prvi je enak, drugi pa isti?

Prvi je isti, drugi pa »isti« ?

Paradoks je tale:

Ni ga, ker je isti, saj je enak?

Enak je, ker je isti, saj ga ni?

Je?

Je enak, ni pa isti?

Isti je, ne pa enak?

Eksistira in biva, ker ga ni?

Ni ga, saj biva ter eksistira?

Je, če biva, ne pa eksistira?

Je, če eksistira, ne pa biva?

Če biva, ker ne eksistira, »eksistira« ?

Tedaj eksistira, saj biva?

Če eksistira, ker ne biva, »biva« ?

Takrat biva, saj eksistira?

Sedaj?

Da, »sedaj«.

»Sedaj« ?

Da, sedaj.

Kje je meja?

V »sedaju« ne?

V sedaju?

Ne v sedaju?

V »sedaju« ?

Sedaj je »sedaj« ?

Tudi »sedaj« »je« »sedaj« ?

Meje ni?

Je.

Da?

Ne.

1. Kam se 17-letno avstralsko dekle Ellie in njene prijateljice, ki se za teden dni odpravijo na taborjenje v odročni paradiž, sedaj, ko se je začela vojna, vrnejo?

2. Kje je odročni paradiž, ko na nebu sedaj nenadoma opazijo tuja vojaška letala?

3. Se Ellie vrne sedaj v »sedaj« ?

4. Je isti odročni paradiž doma, enak dom pa v odročnem paradižu?

Meja med sedajem in »sedajem« nima drugega roba?

Dom je na drugi strani meje, kjer je odročni paradiž?

Tudi paradiž je enak, ker ni isti, dom pa je isti, saj ni enak (ter vice versa)?

Meje med istim paradižem in enakim domom (istim domom ter enakim paradižem) ni, ker ni prehodna?

Je neprestopna meja prehodna ‘meja’ ?

Kaj je na drugi strani ‘meje’, ki nima bregov, ne robov (ta je onstran ‘meje’ z bregovi, ki nima robov (je na drugi strani ‘meje’, ki ima robove, ne pa bregov))?

‘Predmet’, ki ga »…nimam…« , saj je Temelj?

Tudi tega »…imam…« , ker »…nimam…« nobenega?

                                                                                              Damjan Ograjenšek, filozof

Komu zvoni?

Poj nam, zapoj nam o naši deželi, da nam nje sonce, nje zdravje zasije . . .    

                                                                                                            Srečko Kosovel, Balada

Mi ponoči ob pol dveh zvoni subjektivno ali objektivno realno?

Mi zjutraj in popoldan ob sedmih zvoni objektivno ali subjektivno resnično?

Zvoni mi notranje, pa mislim, da je objektivno realno?

Mi zvoni objektivno resnično, pa mislim, da je notranje?

Zvonca ni v zavesti?

Pravljica je realna?

Zvoni mi z druge strani?

Resnična je Pravljica?

Zvonec je objektivno realen, ker je resničen?

Zvonec je objektivno resničen, saj je realen?

Ni onstran ničesar?

Vesolje se širi, ker nikamor ne gre?

Kaj je na drugi strani?

Ne nič, ki je: ta je na tej strani?

Ne ‘nič’, ki ga ni: ta je na drugi strani?

Na drugi strani, ki je ni, je ‘nič, ki nima biti’ ?

Meja nima druge strani?

Tam ni ničesar, razen ‘Predmet’ ?

Njegova bit je ‘nič, ki nima biti’ ?

n+1 kot zadnji člen, ki nima konca?

n+1 kot zadnji člen konca, ki se nikoli ne konča?

Veliki pok?

Ta se konča s ‘Predmetom’ ?

Začne se s Temeljem?

Saj se konča na koncu?

S Temeljem, ker se začne s ‘Predmetom’ ?

Na začetku ni ničesar: razen Temelj?

Ta je ‘Predmet’ ?

‘Predmet’ je na koncu, saj je Temelj?

Časa ni, ker je prostor?

Tudi tega ne, saj je čas?

Prostor biva, ker čas eksistira?

Čas je prostor, saj biva?

Ta je čas, ker eksistira?

Prostora ni, saj »je« čas?

Tudi časa »ni«, ker je prostor?

Čas druge strani nima, saj je prostor?

Na drugi strani časa ni ničesar?

Razen »čas«, ki je prostor?

Je prostor tu, ker je čas?

Čas je tu?

Ni ga mimo prostora?

Veliki pok se začne povsod ter nikjer?

Nikjer v času in povsod v prostoru?

Povsod v času ter nikjer v prostoru?

Časa ni v prostoru, saj je prostor?

Prostor druge strani nima, ker je čas?

Prostor je povsod, saj je čas?

Povsod je čas, ker je prostor?

Veliki pok je od nekdaj?

Saj ni časa?

Tudi prostor je od nekdaj?

Ker je čas?

Se veliki pok začne povsod v prostoru?

Saj prostora ni?

Čas je prostor, ta pa čas?

Le, da prostor »je«, ker je čas?

Tudi čas je »prostor«, saj ni časa?

Prostor je na drugi strani časa, čas onstran prostora?

Vmes je meja, ki druge strani nima?

Tam je ‘Predmet’ ?

Čas je na hrbtu »časa«, ker onstran prostora ničesar ni?

‘Tam’ je Temelj?

Zunaj časa ni ničesar?

Razen »prostor«, ki ima hrbet?

Tam je čas?

Če meja je, saj je prestopna, ni prehodna?

Če je prehodna, ker ni prestopna, meje ni?

Meja je, saj je ni?

Ni je, ker je?

Kako preidem mejo, ki je ni, saj je?

Kako prestopim mejo, ki je, ker je ni?

Prostor je čas, čas pa prostor?

Med njima meje ni?

Čas »eksistira« v prostoru, saj je »čas« ?

Tudi prostor se časi, ker je »prostor« ?

Med njima meja je, saj je ni?

Moj svet je zavest?

So meje jezika meje sveta?

Rečem ‘Diferance’, zapišem ‘Diference’ ?

Med njima meje ni?

Povem oboje: eno pravim, drugo rečem (eno rečem, drugo pravim)?

Zapišem mejo?

‘Diferance’ povem?

Zapišem ‘Diference’ ?

Povem mejo, ki je med življenjem in smrtjo?

Meja ima le eno stran, ker na drugem bregu ni ničesar?

Smrti ni?

Komu zvoni?

Kamen biva, saj ne eksistira?

Zavest je organon?

Kako naj sicer eksistiram, ker me »ni« ?

Sem onstran meje, kjer je rob?

Meja ima le en breg?

»Sem« na robu?

Meja ima le en rob, ki »je« breg?

Tam je Temelj?

»»Ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

Saj povem, kar rečem?

Temelja »»ne vidim«« ?

Pravim ‘Predmet’, ker rečem Temelj?

Temelj pravim, rečem ‘Predmet’ ?

Vmes je meja?

Ne povem ničesar?

Kaj »vidi« Wittgenstein?

Ne more govoriti, saj mora molčati?

Mejo prestopi, ker odvrže lestev?

Heidegger meje ne preide?

Kaj mu z druge strani z neslišnim glasom pravi Drugi?

Kar pove?

Kaj reče?

Kar torej pravi, saj pove?

Kaj pove?

Kar reče, ker pravi?

Kar pravi, saj reče?

Drugi pove o filozofu, da ta eksistira ter biva, ker biva, saj eksistira?

Mislec biti za nobeno ceno ne prestopi meje?

Meja ima rob, ki je breg: druge strani nima?

Za Pastirja ni prehodna?

Heidegger jo prestopa neprestano?

Posluša vest, ker na drugi strani ničesar ni?

Tudi dr. Lacan zablodi?

Dežela je tako velika, da je majhna za človeka, ki hodi bos?

Lahko presežemo, kar »vidi« Wittgenstein v Traktatu ?

V svojem času filozof ne »vidi« ‘meje’ ?

Ta je meja, ki ni ‘meja’ ?

Ta ni meja, ki »je« meja?

Na drugi strani »»ne vidim«« ‘Predmeta’ ?

Moram govoriti, saj ne smem molčati?

Temelj je ‘Predmet’, ker »»ne vidim«« niti prvega?

                                                                          Damjan Ograjenšek, filozof

Kako naj vas ločim od žnidarjev in šnajderjev?

. . . ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta . . .

                                                                                                 France Prešern

Nobena prazna množica ne vsebuje elementov.

Sleherna prazna množica je neprava podmnožica vsaki neprazni množici.

Sleherna neprazna množica je prava množica.

Vsaka prava podmnožica je delna množica sleherni pravi množici.

Pravi množici A in B sta enaki (A = B), če je A podmnožica B ter B podmnožica A.

Tedaj je B prazna množica A in A je neprava podmnožica B.

V tem primeru je A # B = A ter B # A = B in A # B = B ter B # A = A (# = unija) .

Vsaka prava množica je lastna neprava podmnožica.

Sleherna neprazna množica je lastna prazna množica.

Vsaka prazna množica je neprava podmnožica sleherni pravi množici.

Če je vsaka prava množica lastna neprava podmnožica kot svoja prazna množica, je sleherna množica 0, ki je prazna množica, lastna prava množica kot svoja neprazna množica.

Ni prave množice, če ni njene prazne množice.

Ni množice 0, če ni njene neprazne množice.

Neprazna množica je prava natanko tedaj, ko je lastna prazna podmnožica.

Množica 0 je prazna točno takrat, ko je lastna neprazna množica.

Sleherna prazna množica nima elementov, če je lastna množica 0.

Natanko tedaj ni prazna kot lastna prava množica.

Vsaka prava množica ni prazna, če je lastna neprazna množica.

Točno takrat je prazna kot lastna neprava podmnožica.

Če velja A = B, velja A # B ; element x je element množice A ali množice B.

Tedaj je množica A # B univerzalna množica U.

Element x je element množice A # B točno takrat, ko je element množice U.

Tedaj je element množice A natanko takrat, ko je element množice B: element množice B pa je točno tedaj, ko je element množice A.

Tedaj in le takrat velja, da je A enako kot B, ki je isto kot A.

Če je torej množica A podmnožica univerzalne množice U, elementi iz množice U, ki niso v množici A, sestavljajo komplement množice A glede na univerzalno množico U.

Komplement množice A označimo z A’ ter preberemo: komplement množice A.

A’ = {x; (x € U) ^ (x € A)} – za vsak x velja, da je element množice U in da ni element množice A.

Z drugo besedo.

Če gledam le podmnožice dane univerzalne množice U, je komplement (glede na množico U) Ac podmnožice A ˛ U množica, ki vsebuje natanko tiste elemente iz U, ki jih ne vsebuje množica A.

U = {1, 2, 3, 4, 5, 6}

A = {1, 2, 3,}

Komplement množice A glede na množico U je Ac = {4, 5, 6}.

Če je X univerzalna množica, velja:

Xc = 0 , 0c = X

(Ac)c = A

Ac / A = 0 , Ac # A = X

Kako zapišem množico lihih naravnih števil L ter množico sodih naravnih števil S?

a) L = {x; x = 2n – 1 ^ n € N}

b) S = {x; x = 2n ^ n € N}

Teorijo množic je razvil Georg Cantor (1845 – 1918) med letoma 1874 in 1897.

Množico je definiral kot dobro ločljivo vez, ki poveže v celoto predmete (elemente).

(Kant bi dejal: predmete notranjega ter pojave zunanjega izkustva.

(V notranji izkušnji, kjer ni pojavov, se pojavijo pojavi kot predmeti. V zunanjem izkustvu, kjer ni predmetov, se predmeti pojavijo kot pojavi. Predmeti so pojavi natanko tedaj, ko so pojavi predmeti. Prvi so isti kot drugi, ki so enaki kot prvi, in vice versa.

So meje mojega sveta meje moje zavesti?

V svetu vse nosi vse?

Je zavest organon?)).

Uvedel je pojem moči množice.

Končni množici imata isto moč natančno takrat, ko imata enako število elementov.

Od tod končna množica ter njena prava podmnožica nimata iste moči.

Enako moč kot njena prava podmnožica pa lahko ima neskončna množica.

Množica naravnih števil in množica sodih števil imata enako moč, čeprav so soda števila prava delna množica naravnih števil.

Tudi lihih števil je toliko kot sodih.

Od tod so liha števila prava delna množica naravnih števil.

Vse tri množice so neskončne.

Danes pridem do konca neskončnosti z limito, ker se lahko zadnji poljubno približam?

Kaj je na koncu?

Resnica.

Pot do resnice je sama resnica?

Nima ne začetka ne konca?

Konec vključuje pot, pot pa začetek?

Determinacija je negacija, negacija determinacija?

Na koncu je začetek, saj je na začetku konec?

Na koncu je smrt, na začetku življenje?

Ni na koncu ničesar?

‘Predmet’ ?

Na začetku je Temelj, ker je tam ‘Predmet’ ?

Ničesar ni na začetku?

Ne.

Temelj je ‘Predmet’, ta pa Temelj.

Nista ne v času ne v prostoru.

Je ‘Predmet’ na koncu časa, Temelj pa na začetku prostora, ter vice versa?

Čas poti nima konca, njen prostor nima začetka . . . ?

Znanstvenik ni filozof, saj ne vidi do konca?

Do kod vidi danes filozof, ki ni znanstvenik?

Verjame v ‘Predmet’, ker »»ne vidi«« Temelja?

Tudi tega »»ne vidi«« , saj ni religiozen?

Je množica lihih števil komplement množice sodih števil glede na množico naravnih števil?

Množica naravnih števil nima konca, ker je množica sodih števil komplement množice lihih števil glede na začetek množice naravnih števil?

Da.

Množica naravnih števil je unija množice sodih in lihih števil, saj je univerzalna.

Soda števila nimajo konca?

Kaj je na začetku lihih števil?

Ena?

Ne, ‘Predmet’ .

Na koncu sodih števil je Temelj?

Ter vice versa?

Univerzalna množica nima ne začetka ne konca?

Se množica naravnih števil začne z ena?

Množica sodih števil se začne z dve, ker nima začetka?

Filozofu se neskončnost konča z zadnjim členom?

Da, ta je n+1.

Znanstvenik kot tak se ne vpraša po ‘Predmetu’ .

Tudi ne po Temelju, ker se filozof vpraša po zadnjem členu.

Je filozof plankar?

Je človek, saj ni religiozen.

Ni znanstvenik kot znanstvenik.

Znanstvenik kot tak ni človek: samo religiozen človek je lahko znanstvenik.

Filozof ni ateist, ne kristjan . . . , ker ne verjame v absurd.

Verjame v paradoks, saj ne more biti znanstvenik.

Ne verjame kristjanu, ne ateistu . . .

Je religiozen človek plankar?

Je heteronomen.

Filozof je avtonomen, ker verjame, da njegovi možgani niso v kadi.

To ve?

Da, tako verjame.

Če verjame, tega ne ve?

Verjame v smrt, saj zanjo ne ve?

Ni znanstvenik, ker ni religiozen človek: ta za smrt ve, saj vanjo ne verjame.

Znanstvenik kot znanstvenik?

Znanstvenik kot tak se ne vpraša po začetku ne po koncu, ker ni človek.

Človek, ki ne ve, ali so njegovi možgani v kadi, saj ne verjame?

Ve, ker verjame.

Potuje v neskončnost, stoječ na meji?

Prva stran te je ista kot druga, druga stran je enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, prva stran je enaka kot druga.

Prva stran je ista kot druga, druga stran, ki je ista kot prva, je enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, prva stran, ki je ista kot druga, je enaka kot druga.

Prva stran je »ista« kot druga, saj je enaka kot prva.

Prva stran je »druga«, ker je prva.

Prva stran je »prva«, saj je druga?

Prva stran, ki je ista kot druga, je ista kot prva, ker je »druga« stran, ki je enaka kot prva.

Prva stran, ki je ista kot druga, ki je enaka kot prva, je ista kot »prva«, ki je »enaka« kot druga.

Prva stran, ki je ista, saj je enaka, je »ista« kot prva, ker je enaka kot »druga«.

Je prva stran ista, če ni »enaka« ?

Je prva stran enaka, če ni »ista« ?

Prva stran je enaka natanko takrat, ko je »druga«, druga stran pa je »prva« točno tedaj, ko je ista.

Druga stran je »enaka« prvi, če je »ista« kot prva.

Prva stran je »ista« kot druga, če je »enaka« drugi.

Druga stran ni ista, če ni enaka, saj ni »prva«.

Prva je »druga«, natanko tedaj, ko je druga »prva«.

Kakšna je razlika med prvo in drugo?

Druga »je« prva, ta pa »druga«.

Je prva enaka?

Je ista kot druga.

Prva ni druga, ker druga ni ista, temveč »enaka«.

Druga je enaka točno takrat, kadar ni »druga« : natanko tedaj je prva, ki ni »prva«, saj je ista.

Prva ni »druga«, ki ni ista kot prva, če druga ni enaka in ista, ker ni »prva«.

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka kot druga, ker je druga enaka kot prva, saj je ista.

Prva stran je enaka kot druga, ker ni ista kot druga, druga stran je ista kot prva, saj ni enaka kot prva.

Druga stran je enaka kot prva, ker ni ista kot prva, prva stran je enaka kot druga, saj ni ista kot druga.

Prva stran je ista kot druga, ker je enaka, saj ni ista kot druga. Je »ista«.

Druga stran je ista kot prva, ker je enaka kot prva, saj je prva ista kot druga, ker je enaka.

Druga stran je enaka kot prva, saj ni ista kot prva, prva stran je enaka kot druga, ker ni ista kot druga.

Druga stran je ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista kot prva.

Je »enaka«.

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka, ker ni ista kot druga, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Druga stran je ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista kot prva, ker je prva stran enaka, saj ni ista kot druga.

Druga stran je ista ker ni ista kot prva, saj je enaka, ker je prva stran enaka, saj ni ista kot druga.

Druga stran je ista, ker ni ista kot prva, saj je enaka, ker ni ista.

Druga stran je ista saj ni ista, ker je enaka.

Je druga stran »enaka« ?

Druga stran ni enaka kot prva, marveč »ista« ?

Prva stran je ista kot druga, saj je enaka, ker ni ista kot druga, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Prva stran je ista, saj ni ista kot druga, ker je enaka, saj je druga stran ista, ker ni enaka kot prva.

Prva stran je ista kot druga, saj ni ista kot druga, ker je enaka kot druga, druga stran ni enaka kot prva, saj je ista kot prva.

Prva stran je »ista« kot druga.

Ta ni ista, temveč enaka.

Je »prva« (je enaka kot druga, ki je »ista«).

Obe strani sta isti, ker sta enaki, enaki sta, saj sta isti.

Med obema je enačaj.

»Enačba« nima meje.

»Neenačba« jo ima.

Med njenima stranema ni enačaja.

Prva ni prestopna.

Druga je prehodna.

To dopušča teorija množic, če množica nima konca?

Da, če je element prazne množice (nima elementov) ‘Predmet’.

Temelj?

A # B = X

A = B = X

Xc = 0 , 0c = X (Ac)c = A = B

Ac / A = 0 , Ac # A = X

Danes ni onstran zavesti ničesar?

‘Predmet’ je Temelj.

Zunaj zavesti je ‘Predmet’ ?

Na drugi strani zavesti je Temelj?

Temelj je ‘Predmet’.

Tega ne verjamem?

Ne, če sem heteronomen.

(Univerzalni stavek je objektivno realen, ker ne eksistira. Eksistenčni stavek ni objektivno resničen, saj ni univerzalen.

Imam lahko univerzalni stavek, ker bivam?

Da, saj »…nimam…« ‘Predmeta’ .

Eksistenčnega stavka nimam?

Imam, ker »…imam…« Temelj.

Je ‘Predmet’ Temelj?

Da.

Bivam, saj eksistiram.)

V čem je zvijačnost uma?

Verjamem, da sem svoboden, ker ne morem iz bunkerja.

Je Temelj lahek?

Moram šteti do zadnjega člena?

Da, sem avtonomen.

Komu zvoni?

Meni, plankar ničesar ne sliši.

Sem lahko plankar?

Da, če plankar razume ‘Predmet’.

                                                       Damjan Ograjenšek, filozof