V nasmehu nekega dneva

‘. . . ko se vrneš, si sam . . .’

Svoboden si, ker delaš, kar hočeš; ni res, da hočeš, kar hočeš, »…imaš…« pa Prihodnost.

Če si svoboden in delaš, kar hočeš ter ni res, da hočeš, kar hočeš, saj »…nimaš…« temelja?

Nimaš Prihodnosti.

‘Predmet’ ni lahek:

» . . . čutiš pot med besedo in molkom, in zemlja, na katero si stopil, ti je vzela del potovanja . . . «

Če potuješ v Bodočnost, ne » . . . čutiš poti . . . « .

Filozofija je najbolj konkretna veda?

Da, ukvarja se s celoto.

S celoto življenja?

Da, smrti.

S smrtjo nasploh?

Da, s celim življenjem.

Temeljna težava filozofije je problem življenja in smrti.

Temeljni problem filozofije je težava smrti ter življenja.

Življenje je celo?

Da, popolno.

Popolno je, ker je celo.

Celo je, saj je popolno, popolno pa, ker je celo.

Zakaj umremo?

Je smrt popolna?

Da, cela.

Cela je, saj je popolna.

Popolna je, ker je cela, cela pa, saj je popolna.

Zakaj živimo?

Umremo, ker smo celi, saj smo popolni, in smo popolni, ker smo celi, saj nismo celoviti.

Ker smo popolni, saj smo celi, ter smo celi, ker smo popolni, živimo, saj nismo celoviti.

Kaj manjka smrti, ki ni celovita, ker ji ničesar ne manjka?

Kaj manjka življenju, ki je popolno in celo ter celo in popolno, saj mu ničesar ne manjka, ker ni celovito?

Smrt.

Smrti manjka življenje.

Življenju, ki mu ničesar ne manjka, saj ni celovito, manjka smrt?

Smrti, ki ni celovita, ker je popolna ter cela (in obratno), saj ji ničesar ne manjka, manjka celovitost?

Manjka ji življenje, ki mu manjka smrt, ker mu manjka celovitost?

Zakaj manjka življenju celovitost?

Manjka mu celota.

Ni popolno?

Da, ni celovito.

Je celovito, ko mu ne manjka popolnosti, saj mu ne manjka celote.

Smrti celovitosti ne manjka?

Manjka ji popolnost.

Ni cela?

Da, ni celovita.

Ko ji ne manjka celote, ker ji ne manjka popolnosti, živi.

Življenje je, saj ne živi?

Smrti ni, ker ni mrtva?

Življenje je, saj je smrt, ki živi?

Smrti ni, ker je življenje, saj ni mrtva?

Življenju ničesar ne manjka, ker je celovito, saj je smrt, ker živi?

Smrt je celovita, saj ji ničesar ne manjka, ker je življenje, saj ni mrtva?

Življenje je, ker ga ni?

Smrti ni, saj je?

Življenje?

Da, smrt.

Smrt?

Da, življenje.

Bom kdaj umrl?

Nikoli.

Paradoks je tale: vem, da bom umrl, ker tega ne verjamem.

Šale so smešne?

Da, saj so resnične.

Bojim se za življenje, ker v svojo smrt ne verjamem?

Vem, da bom umrl, saj umre vedno drugi?

Sam ne umrem?

Da, šala je resnična.

Paradoks je absurden?

Otepam se smrti, ker ne verjamem, da bom umrl?

To je najkrajša pot do smrti, saj tega ne vem?

V tem je ironija v tragediji?

Je tragedija ta, da je šala resnična?

Ne verjamem, da bom umrl – je v tem ironija?

Tragedija v ironiji je ta, da vem, da bom umrl, ker tega ne verjamem?

Ne verjamem, saj vem?

Vtem je ironija?

Kaj, če verjamem v smrt, ker zanjo ne vem?

Vem, če ne verjamem?

Verjamem, če ne vem?

Če verjamem v smrt, ki živi, saj je življenje, vem za življenje, ki ne umre, ker je smrt?

Če verjamem v smrt, verjamem v življenje, saj za smrt ne vem?

Kaj je smrt?

Ne vem, kam gre življenje, ker gre v smrt?

Širi se, saj nikamor ne gre?

Gre, ker se ne širi nikamor?

V smrt?

Nikoli ne pridem v smrt, saj bom umrl?

Umrl bom, ker sem večen?

So moji možgani v kadi?

Lahko vem, da jih nekdo stimulira tako, da normalno živim ter o tem ničesar ne vem?

Od kod končnemu bitju presežna ideja neskončnosti?

Zakaj gredo števila v neskončnost?

Kako, da je ena in ena dve?

Zakaj je dve, saj je ena ter ena?

Posledica je zaradi vzrok ali je vzrok zaradi posledice?

Zakaj?

Kanta konstituira ideja svobode, ki je popolnoma prazna?

Svoboden je, ker nikoli ne doseže najvišjo točko svobode?

Potuje v neskončnost, sicer ni svoboden?

Aficira ga ‘stvar’, ki jo pozna, saj mu ni znana (mu ni dostopna)?

Ima realno izkušnjo, ki je transcendentalno idealna.

Logika mu stopica na mestu, ker nikoli ne pride do konca neskončnosti.

Če pride, je svoboden?

Znanstveni metafizik?

Ne ve, da prestopa mejo, ki ni prehodna.

Te med eksistenco in bivanjem ni, saj eksistira, ker »je«.

Kaj pa notranja ‘meja’, ki je na koncu ni, saj ne biva, ker ne eksistira, ter ne eksistira, saj ne biva?

Je prestopna, ker je prehodna?

Je prehodna, saj je prestopna?

Parmenidova bit je?

Ničesar ji ne manjka, saj ni neskončna?

Ničesar ji ne manjka, ker je, saj ji manjka neskončnost?

Parmenid ne more govoriti o niču, ker ne govori le o biti?

Bit je, saj je ne presega ničesar, razen neskončnosti?

Te ni, ker nima konca, bit pa je, saj konec ima?

Kje?

Števila nimajo konca.

Jih ni?

Konec dosežem z limito, ki je ne dosežem nikoli?

Moji možgani niso v kadi?

Od kod objektivna realnost?

Je zunaj zavesti?

Me onstran zavesti aficira nekdo, ki je objektivno realen, ker ga ni v moji zavesti ne v nezavednem?

Je to paradoks, ki je absurden, ali absurd, ki je paradoksalen?

Če je absurd, sem heteronomen.

Sem avtonomen, če pravim, da gre za paradoks?

Pridem do njega po logiki, če ne verjamem v absurd?

Da, če sem filozof, ki mi gre za resnico, ki je cela, saj je popolna, ker je celovita.

Če sem metafizik, se omejim na del, saj nisem znanstvenik.

Če sem v filozofiji politik, gradim gradbene odre, za katerimi ni ničesar?

Da, ker mi ne gre za resnico.

Gre mi za to, da čim bolje eksistiram in bivam.

Tudi metafiziku, ki ni politik.

Filozofu?

Temu ne gre za eksistenco, ne za bivanje.

Gre mu za goloba na strehi, ne za vrabca v žepu.

Kaj ima v žepu?

V eksistenci ter v bivanju ničesar, razen goloba, ki ga ni, ker ga ni: filozof »»ne vidi«« celote, saj ni omejen in ne »vidi« do prvega ali drugega plota.

Do kod vidi ateist, ki ni veren, kot ni na primer kristjan?

Volili ste plankarja?

Sedaj ga imate!  

                                                         Damjan Ograjenšek, filozof

.. . . zavrne ga obraznik imenitni, in tebe z njim, kdor napačen si očitar . . .

V predlogu za izvolitev Einsteina v prusko akademijo znanosti iz leta 1913, ki so ga podpisali M.Planck, W.Nernst, H.Rubens in E.Warburg, preberemo:

‘V celoti lahko rečemo, da je komaj kak problem, s katerimi je sodobna fizika tako bogata, kjer Einsteinov prispevek ni znaten. Da v svojih razglabljanjih strelja včasih prek cilja, na primer v domnevi o svetlobnih kvantih, mu ne gre zameriti: brez tveganja ni mogoče vpeljati novih zamisli niti v najbolj eksaktne znanosti.’

Je pesnik matematik kot znanstvenik?

Je pesnik, ker je pesnik, »ni« pa filozof.

Ta »ni« pesnik, saj je matematik, »ni« pa znanstvenik.

Pesnik »ni« matematik kot znanstvenik, ker je pesnik?

 ( Je matematik, ker »ni« znanstvenik.

Je filozof?

Ta »ni« znanstvenik, saj je matematik.

Je pesnik?

Filozof »je« pesnik, ker je matematik, saj ni znanstvenik?

Pesnik »je« filozof, ker ni znanstvenik, saj je matematik?

Filozof »je« pesnik in pesnik »je« filozof. )

Je znanstvenik pesnik?

Da: znanstvenik kot znanstvenik, ki »ni« filozof.

Je pesnik znanstvenik?

Da: pesnik kot pesnik, ki »ni« filozof.

Znanstvenik kot znanstvenik, ki »je« pesnik, ustvari?

Da.

Pesnik kot pesnik, ki »je« znanstvenik, se spomni?

Da.

Znanstvenik kot znanstvenik, ki »je« pesnik, se spomni?

Da.

Pesnik kot pesnik, ki »je« znanstvenik, ustvari?

Da.

( Pesnik ni matematik kot znanstvenik, ker »je« pesnik.

Je pesnik kot pesnik, ki je matematik, saj je znanstvenik, pesnik?

»Da«.

Je pesnik pesnik?

Da, če je matematik.

Če je znanstvenik, je ‘pesnik’.

Pesnik biva, če eksistira matematik, ki ni znanstvenik?

Da, če biva ‘pesnik’, ker eksistira ‘matematik’, ki »je« pesnik.

Je pesnik ‘pesnik’, saj je pesnik?

Da, je matematik, ker »ni« znanstvenik.

Je ‘pesnik’ pesnik, saj je ‘pesnik’ ?

Da, »ni« pesnik, ker je ‘matematik’, saj je matematik, ker »je« znanstvenik.

Če je matematik, je pesnik, saj »ni« ‘matematik’.

Če je ‘pesnik’, je ‘matematik’, ker »je« ‘pesnik’.

Pesnik »je« ‘pesnik’, ta pa »pesnik«.

(Pesnik »ni« ‘pesnik’, marveč otolaringolog?

Ne, »je« znanstvenik, saj »ni« matematik.

Je pesnik?

»Da«.

»Ni« ‘pesnik’ ?

Da.) )

Tudi filozof kot filozof ustvari, saj se spomni, in se spomni, ker ustvari.

Najde celoto?

Da, »ni« pesnik, »ne« znanstvenik.

Znanstvenik najde del, saj »ni« filozof.

Pesnik »ni« filozof, ker najde celoto s formo pesnika, ne pa z obliko filozofa.

Se znanstvenik, ki, s formo znanstvenika, ki ni oblika filozofa, saj ni forma pesnika, najde, ker ustvari, ustvari, saj najde, spomni pesnika, ki ga ustvari, ker se filozofa ne spomni (ustvari pesnika, ki se ga spomni, saj ne ustvari filozofa)?

Pesnik, ki se, z obliko pesnika, ki ni forma filozofa, ker ni oblika znanstvenika, spomni, saj ustvari, ustvari, ker se spomni, najde znanstvenika, ki ga ustvari, saj filozofa ne najde (se spomni znanstvenika, ki ga najde, ker se filozofa ne spomni)?

Znanstvenik ustvari pesnika, saj se spomni sebe samega, ker ne najde filozofa?

Tega ne najde, saj ustvari sebe, ker se spomni pesnika?

Da, »ni« filozof.

Pesnik ni filozof?

»Ne«.

»Ne« spomni se filozofa, saj najde znanstvenika, ker ustvari samega sebe.

Sebe »najde«, saj ustvari znanstvenika, ker se ne spomni filozofa.

Je znanstvenik pesnik, saj ni filozof?

Je pesnik znanstvenik, ker ni filozof?

Znanstvenik je pesnik, saj je pesnik znanstvenik?

Pesnik je znanstvenik, ker je znanstvenik pesnik?

Znanstvenik kot znanstvenik, ki »ni« filozof, »je« pesnik, ki »ni« filozof, saj »je« pesnik.

Znanstvenik kot znanstvenik, ki »ni« filozof, »je« znanstvenik, ki »ni« filozof, ker »je« znanstvenik.

Znanstvenik kot znanstvenik, ki ni filozof, je pesnik, ki ni filozof, saj je pesnik, ker je znanstvenik, ki ni filozof, saj je znanstvenik?

Da, je znanstvenik kot znanstvenik, ki je pesnik, ker »je« znanstvenik, ter je znanstvenik, saj »je« pesnik.

Kot tak je znanstvenik pesnik, ker ni pesnik.

Je pesnik kot pesnik kot tak, ki je znanstvenik, saj je pesnik, in je pesnik, ker je znanstvenik, znanstvenik, saj ni znanstvenik?

Da.

( Znanstvenik ustvari, ker se spomni kot pesnik.

Pesnik ustvari, saj se spomni kot znanstvenik.

Pesnik »je« znanstvenik, ker se spomni; znanstvenik »je« pesnik, saj ustvari.

Ker ustvari, se spomni: ker se spomni, ustvari.

Pesnik?

»Da«, znanstvenik.

»Znanstvenik«?

Ne, »pesnik«.

Znanstvenik »je« pesnik?

Ne, pesnik »je« znanstvenik. )

Filozof, ki je matematik, saj »ni« znanstvenik, »ni« pesnik kot pesnik, ki »ni« matematik kot znanstvenik.

Pesnik, ki »ni« znanstvenik, ker je matematik, »ni« filozof, ki je matematik, saj »ni« znanstvenik.

Pesnik »je« matematik, ki »je« filozof.

Je prvi filozof, ki ni znanstvenik?

Je drugi, pesnik, ki ni znanstvenik?

Tisti, ki je matematik, ker ni znanstvenik, ni znanstvenik, saj je matematik?

Matematik je matematik, ker je pesnik, saj je znanstvenik?

Pesnik je matematik, ker je matematik, saj je filozof?

Filozof, ki ni znanstvenik, ker je matematik, je pesnik, saj ni znanstvenik, ker je matematik?

Pesnik, ki je matematik, saj ni znanstvenik, je filozof, ki je matematik, ker ni znanstvenik?

Filozof je matematik, saj je matematik, ker je pesnik?

Filozof je pesnik, saj ni znanstvenik?

Pesnik je filozof, ker ni znanstvenik?

Pesnik ni filozof, saj je pesnik?

Filozof ni pesnik, ker je filozof?

Filozof je filozof?  

Da, »ni« pesnik kot pesnik, »ne« znanstvenik kot pesnik, »niti« pesnik kot znanstvenik.

Pesnik je pesnik?

Da, »ni« filozof kot filozof.

Pesnik, ki nujno ni znanstvenik, »je« filozof.

Je pesnik, ki je morda znanstvenik kot znanstvenik, filozof?

»Da«, pesnik, ki ni znanstvenik.

Filozof, ki nujno ni znanstven, je pesnik?

»Da«.

Je pesnik, ki ni nujno filozof, nujno znanstven?

»Da«.

Znanstvenik, ki nujno ni pesnik, je nujno znanstven?

Je znanstvenik kot znanstvenik, ki ni filozof, saj je pesnik kot pesnik, ki je znanstvenik?

Je filozof, ki »ni« znanstvenik, in znanstvenik, ki »ni« pesnik.

Znanstvenik je filozof, ker ni znanstvenik, ter je znanstvenik, saj ni pesnik, ki je znanstvenik?

Je filozof morda pesnik?

Le filozof, ki ni pesnik kot pesnik, »je« pesnik, ker »ni« znanstvenik kot znanstvenik.

Le pesnik, ki ni filozof kot filozof, »je« filozof, saj »je« pesnik, ker ni pesnik, ki je znanstvenik. Je pesnik, ki je pesnik, saj je filozof, ker ni filozof, znanstvenik?

Morda.

Če je znanstvenik, »ni« filozof.

Če je filozof, »ni« znanstvenik.

Če je znanstvenik, »ni« filozof kot filozof, saj »ni« pesnik, ker »je« filozof, marveč pesnik kot pesnik, ki »je« znanstvenik.

Če je filozof, »ni« znanstvenik kot znanstvenik, saj »je« pesnik, ker »ni« znanstvenik, temveč filozof kot filozof, ki »ni« znanstvenik.

Pesnik, ki je znanstvenik, »ni« pesnik, marveč znanstvenik, ki »je« pesnik.

Je znanstvenik, ki je pesnik, filozof?

»Ni« pesnik kot filozof, temveč »je« pesnik kot pesnik, ki je znanstvenik.

Je pesnik, ki je znanstvenik, filozof?

»Ni« filozof kot pesnik, temveč »je« filozof kot filozof, ki ni znanstvenik.

Je znanstvenik kot znanstvenik znanstvenik?

Da, »je« pesnik, ker »ni« filozof.

Da, »je« filozof, saj »ni« pesnik.

»Je« pesnik kot pesnik, ki je pesnik, in filozof kot filozof, ki »je« filozof.

Pesnik, ki »je« znanstvenik kot znanstvenik, »ni« pesnik, marveč znanstvenik, ki »je« pesnik. Filozof, ki »je« filozof kot filozof, »ni« filozof, temveč filozof, ki »je« znanstvenik.

Znanstvenik kot znanstvenik, ki »je« znanstvenik, »ni« pesnik, ampak znanstvenik kot pesnik.

Filozof kot filozof, ki »je« filozof, »je« znanstvenik kot znanstvenik, ki »je« znanstvenik, ker »ni« filozof, ampak je znanstvenik kot filozof.

( Znanstvenik, ki je znanstvenik, ker je znanstvenik, »ni« pesnik.

Znanstvenik, ki je znanstvenik, saj je znanstvenik, »ni« pesnik, temveč »je« znanstvenik, ki je pesnik.

Pesnik, ki je pesnik, ker je pesnik, »ni« znanstvenik.

Pesnik, ki je pesnik, saj je pesnik, »ni« znanstvenik, marveč »je« pesnik, ki je znanstvenik.

Znanstvenik, ki ni pesnik, »je« znanstvenik, ki je pesnik.

Znanstvenik, ki je pesnik, »je« znanstvenik, ki ni pesnik.

Pesnik, ki je znanstvenik, »je« pesnik, ki ni znanstvenik.

Pesnik, ki ni znanstvenik, »ni« pesnik, ki je znanstvenik.

Znanstvenik je in ni pesnik.

Pesnik ni ter je znanstvenik.

Filozof, ki je filozof, ker je filozof, »je« znanstvenik, ki je znanstvenik, saj je znanstvenik, »ni« filozof, temveč »je« znanstvenik, ki je filozof.

Filozof, ki je znanstvenik, »ni« filozof, ki je filozof.

Znanstvenik, ki je znanstvenik, ker je znanstvenik, »je« filozof, ki je filozof, saj je filozof, »ni« znanstvenik, marveč »je« filozof, ki je znanstvenik.

Znanstvenik, ki je filozof, »ni« znanstvenik, ki je znanstvenik.

Filozof je in ni znanstvenik.

Znanstvenik ni ter je filozof.

Filozof »je« znanstvenik, ker je znanstvenik.

Znanstvenik »je« filozof, saj je filozof.

Filozof je in ni filozof, ker je znanstvenik.

Znanstvenik ni ter je znanstvenik, saj je filozof. Filozof je in ni znanstvenik, znanstvenik ni ter je filozof.

Filozof je znanstvenik, ker je filozof, saj je pesnik znanstvenik, ker je pesnik.

Znanstvenik je filozof, saj je znanstvenik, ker je znanstvenik pesnik, saj je znanstvenik.

Kot filozof je filozof znanstvenik, če je pesnik, ker »je« pesnik kot tak znanstvenik.

Kot znanstvenik je znanstvenik filozof, če je pesnik, saj »je« znanstvenik kot tak pesnik.

Kot tak je filozof pesnik, če je znanstvenik, ker »je« znanstvenik kot tak pesnik.

Kot tak je znanstvenik pesnik, če je filozof, saj »je« pesnik kot tak znanstvenik.

Je filozof znanstvenik?

Da, pesnik.

Ta je znanstvenik?

Da, filozof.

Filozof je filozof?

Ne, pesnik.

Da, znanstvenik.

Pesnik je znanstvenik?

Da, filozof.

Pesnik ni znanstvenik?

Da, pesnik.

Pesnik je filozof, ker je znanstvenik, saj ni pesnik . . . . . . . . . . . .

Je znanstvenik filozof?

Ne, znanstvenik.

Pesnik?

Da, filozof.

Znanstvenik je znanstvenik?

Ne, znanstvenik.

Da, pesnik.

Znanstvenik ni pesnik?

Ne.

Pesnik je znanstvenik?

Da.

Znanstvenik ni pesnik, ker je pesnik znanstvenik.

Znanstvenik je pesnik, saj je pesnik znanstvenik.

Pesnik ni znanstvenik?

Ne, znanstvenik je pesnik.

Filozof je filozof?

Ne, pesnik.

Ne, znanstvenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Filozof eksistira?

Da, pesnik biva.

Znanstvenik eksistira?

Ne, filozof.

Ta eksistira?

Ne, pesnik . . . . . .

Je meja med bivanjem in eksistenco meja?

Da, biva, ker eksistira, ter eksistira in biva.

Je prestopna, saj ni prehodna?

Da, je prehodna, ker ni prestopna.

Na drugi strani je filozof?

Da, pesnik.

Znanstvenik?

Da, pesnik.

temelj?

Da, filozof.

Filozof?

Ne, ‘predmet’.

Pot do resnice je resnica sama ter nima konca.

Na koncu je temelj, na začetku pa ‘predmet’.

Nima začetka?

Da, temelj je ‘predmet’.

Je pot iz sredine?

Da, srednja pot.

Je pot, ki ne ve, kam gre, kot sled, ki ne vodi nikamor?

Da.

Ustavi se na meji, saj sledi v neskončnost.

Med spoznanjem in bitjo je forma?

Da, vsebina.

Ta?

Ne, oblika.

Filozof »»ne vidi«« ‘Predmeta’ ?

Če ne moremo govoriti, moramo molčati.

Kaj reče?

temelj.

Na glas molči Temelj.

Jezik očisti ‘Predmeta’ ?

Umre?

To ve, toda tega ne verjame.

Danes filozofija ni metafizika.

Povem Temelj, ker »»vidim«« ‘mejo’ (ni meja, ki je zunaj, ampak meja, ki je znotraj: ni je, saj eksistira; je ‘meja’, ker ne biva).

Ni onstran ničesar?

Rečem ‘Predmet’, saj povem Temelj?

Da.

Nisem heteronomen, ker ne morem, sem avtonomen, saj ne smem?

»…Imam…« Prihodnost?

Da, nimam Bodočnosti. )

Matematik, ki ni znanstvenik, je znanstvenik, saj »ni« filozof, temveč »je« matematik kot filozof.

Pesnik, ki »ni« matematik, »je« znanstvenik, ker »je« pesnik, saj »je« matematik kot pesnik.

( Matematik je matematik kot filozof, ker je znanstvenik.

Pesnik je znanstvenik, saj je matematik kot pesnik.

Prvi je znanstvenik, ker ni filozof, saj je filozof.

Drugi je znanstvenik, ker je matematik.

Je pesnik, saj ni pesnik (ni matematik, ker je matematik: je znanstvenik, saj je pesnik, je pesnik, ker je matematik; kot znanstvenik je pesnik, saj ni pesnik, kot pesnik je matematik, ker ni matematik; pesnik je znanstvenik, saj je in ni matematik; kot matematik je znanstvenik, ker je ter ni pesnik. )  

Znanstvenik je človek?

Ne, človek je lahko znanstvenik.

Znanstvenik ni človek?

Ni religiozen, ne veren.

Religiozen človek je lahko znanstvenik?

Da.

Ni znanstvenik kot znanstvenik, ker ni filozof kot filozof, niti pesnik kot pesnik.

Je znanstvenik, saj je pesnik, ker ni znanstvenik, ki ni pesnik.

Je znanstvenik, saj je filozof, ker ni znanstvenik, ki ni filozof.

Ni znanstvenik, ki je znanstvenik, ter je znanstvenik, ki ni znanstvenik, saj ni znanstvenik kot znanstvenik.

Je in ni pesnik ter ni in je filozof.

Je veren človek lahko znanstvenik?

Da.

Toda le kot znanstvenik kot znanstvenik.

Kot tak je pesnik, ki ne verjame v Boga, ker ga nima, in je filozof, saj ni metafizik, ne politik.

Gre mu za resnico, ki ni bivanje kot eksistenca, ne eksistenca, ki je bivanje.

Je delavec, ker ni proletarec. Ne dela v restavraciji, saj je delaven, ampak je delaven, ker ni delaven, temveč deloven.

Sprejet je v Akademijo operosorum – Academia operosorum Labacensium – (obnovljeno)?

Da.

Ni obsojen na svobodo, saj ne sme v kavarno.

Ni svoboden, ker ne more iz restavracije.

Svoboden je, saj ga ne morejo potegniti za dividendo.

Nima ‘predmeta’ ?

Nima dividende.

( Filozof ima vsebino pesnika, ne pa njegove forme.

Pesnik nima forme filozofa, ima pa njegovo vsebino.

Oblika je vsebina, vsebina pa forma.

Filozof je po vsebini pesnik, ne pa po obliki; pesnik ni filozof po formi, je pa po vsebini.

Je filozof pesnik?

Da, ni znanstvenik.

Pesnik je filozof?

Pesnik kot pesnik je znanstvenik.

Je znanstvenik kot znanstvenik človek?

Da.

Je pesnik kot filozof in filozof kot pesnik.

Vsebina je forma, oblika je vsebina.

Ni znanstvenik, ki ni človek.

Je znanstvenik, ki je znanstvenik, ker je znanstvenik.

Kot tak je človek, ki je znanstvenik.

Ni religiozen, saj je veren.

Je humanist?

Da.

Ne gre mu za ljudi, ampak za Človeka. )

Znanstvenik je filozof, ker ni filozof, in ni filozof, saj je filozof, ker je pesnik?

»Da«.

Filozof je filozof, saj je pesnik, ker ni mogoče, da je znanstvenik?

Je pesnik?

Da, filozof.

Pesnik je pesnik, saj ni filozof?

Morda je znanstvenik?

»Da«.

Samo filozof je lahko pesnik.

Samo pesnik je lahko filozof.

Pesnik ni filozof, filozof ni pesnik.

Pesnik je nujno filozof, ker ni nujno, da ni znanstvenik.

Filozof nujno ni znanstvenik, saj je nujno pesnik.

Samo filozof je lahko pesnik, ker je nujno filozof.

Samo pesnik je nujno pesnik, saj je lahko filozof.

Ni pesnika brez filozofa, filozofa ne brez pesnika.

Pesnik je pesnik, ker je lahko.

Filozof je lahko filozof, saj je pesnik.

Je lahko filozof pesnik?

Da, ni znanstvenik.

Je lahko pesnik filozof?

Da, znanstvenik ni filozof.

Je pesnik znanstvenik?

Samo, če ni filozof.

Če je, filozof, ni znanstvenik.

Je filozof pesnik?

Da.

Le, če znanstvenik ni pesnik.

Če je znanstvenik pesnik?

Pesnik ni filozof, ker je znanstvenik.

Filozof je nujno filozof?

Ni nujno.

Morda je pesnik, če pesnik ni nujno filozof.

Je tedaj pesnik nujno znanstvenik?

Da.

Tudi znanstvenik ni nujno znanstvenik.

Kaj, če je pesnik?

Je morda filozof?

Da, če je nujno.

Če ni nujno?

Je morda znanstvenik.

Filozof?

Ne, pesnik.

Ta ni filozof, če je znanstvenik.

Je znanstvenik nujno pesnik?

Da, če ni filozof.

Pesnik je nujno pesnik, če je filozof.

Filozof je nujno pesnik, če je pesnik nujno filozof.

Filozof je pesnik, če ni znanstvenik, znanstvenik je pesnik, če ni filozof.

Je znanstvenik nujno pesnik?

Da.

Je filozof morda znanstvenik?

Ne, nujno je pesnik.

Kdo?

Znanstvenik?

Ne, ta je pesnik.

Pesnik?

Da, ker pesnik ni nujno znanstvenik.

Znanstvenik je nujno pesnik, pesnik ni nujno znanstvenik.

Pesnik je nujno filozof, če morda ni znanstvenik.

Je filozof mogoče znanstvenik?

Je matematik, saj je pesnik, ker ni znanstvenik.

Le pesnik, ki je matematik, saj je filozof, »…nima…« ‘Predmeta’.

Le matematik, ki je pesnik, ker ni filozof, »…nima…« temelja.

Ta je ‘predmet’, saj ni Temelj. Ta je ‘Predmet’, ker ni temelj.

Matematik, ki je pesnik, ni filozof, temveč znanstvenik.

Če je filozof pesnik, ni znanstvenik, ampak matematik.

Kaj ju loči?

Pesnika in matematika?

Filozof.

Matematika ter pesnika?

Pesnik.

Filozofa in pesnika ničesar ne loči, razen, ‘meje’.

Te ni, saj »je« meja.

Pesnika ter filozofa »poveže« meja (ki poveže z ločitvijo)?

Da, »ni« ‘meja’, ker ju ničesar ne poveže, razen meje, ki ničesar ne »loči« (loči s povezavo).

Meja »je« ‘meja’ (ki poveže, ker ničesar ne loči, loči, saj ničesar ne poveže).

‘Meja’ »ni« meja.

Meja eksistira, ker je ni (»loči«, saj poveže, »poveže«, ker loči).

‘Meje’ ni, saj ne biva (poveže, ker ničesar ne »poveže«, ničesar ne »loči«, saj loči).

Je onstran meje, ki »je« ‘meja’, in na drugi strani ‘meje’, ki »ni« meja, ‘Predmet’ ?

Ne za znanstvenika, ki ni človek.

Da za znanstvenika, ki je znanstvenik.

Ta je humanist?

Da.

Je človek, saj je znanstvenik.

Ni znanstvenik, ki ni humanist.

Je pesnik, ker je humanist?

Da, je humanist, saj je filozof.

Ni znanstvenik.

Je pesnik, ki je filozof, in filozof, ki je pesnik, ker je znanstvenik kot znanstvenik.

                                                                                   Damjan Ograjenšek, filozof