Celota

»Odvrzi prazne analize besed. Vprašati moramo po stvareh samih. Nazaj k izkustvu, k zrenju, ki lahko našim besedam edino poda smisel in razumno pravico. Izvrstno! Toda kaj so stvari in kakšno je izkustvo, kamor se moramo vrniti?«                                             Edmund Husserl

Vsebina je forma; forma je vsebina.

Kjer je življenje, ni smrti.

Kjer je smrt, ni življenja.

Če je življenje, je smrt, ker je ni.

Če je smrt, je življenje, saj ga ni.

Če rečem življenje, povem, da ni smrti.

Kaj rečem?

Povem smrt.

Če rečem, povem: če rečem življenje, povem smrt.

Če povem smrt, rečem, da ni življenja.

Kaj povem?

Rečem življenje.

Če povem, rečem: če povem smrt, rečem življenje.

Rečem življenje, povem smrt; povem smrt, rečem življenje.

Rečem, kar povem, in povem, kar rečem.

Smrt?

Da, življenje.

Življenje?

Da, smrt.

Lahko rečem, kar rečem?

Da, to povem.

Kar povem?

Da, kar rečem.

Lahko povem, kar povem?

Da, to rečem.

Kar rečem?

Da, kar povem.

Rečem lahko, kar rečem, ker povem: povem lahko, kar povem, saj rečem.

Rečem lahko le, če povem.

Povem lahko, samo, če rečem.

Rečem lahko življenje, le, če povem smrt.

Povem lahko smrt samo, če rečem življenje.

Ne morem reči življenja, če ga ne rečem. Če ga ne rečem, ga ne morem reči.

Kaj povem?

Če ne povem smrti, je ne morem povedati. Ne morem je povedati, če je ne povem.

Kaj rečem?

Povem, česar ne morem reči, ker rečem. Povem, saj rečem, česar ne morem reči.

Rečem, ker povem, česar ne morem povedati. Rečem, česar ne morem povedati, saj povem.

Če povem smrt, rečem življenje.

Če rečem življenje, povem smrt.

Povem, ker povem, saj rečem, ker rečem: rečem, česar ne morem reči.

Rečem, saj rečem, ker povem, saj povem: povem, česar ne morem povedati.

Smrti ne morem povedati, če jo povem. Lahko jo samo rečem, ker rečem.

Ne morem je reči, če jo rečem. Lahko jo samo povem, saj povem. Povem jo lahko, če jo povem samo, če jo rečem.

Kaj povem?

Morem jo reči, če jo rečem: le, če jo povem.

Kaj rečem?

Življenja ne morem reči, če ga rečem. Lahko ga samo povem, ker povem.

Ne morem ga povedati, če ga povem. Lahko ga samo rečem, saj rečem.

Reči ga morem, če ga rečem le, če ga povem.

Kaj rečem?

Lahko ga povem, če ga povem: samo, če ga rečem.

Kaj povem?

Povem, kar rečem. To rečem, ker povem.

Rečem, kar povem.

To povem, saj rečem.

Povem, ker rečem, saj povem. Rečem, ker povem, saj rečem.

Povem, ker povem?

Da, to rečem.

To povem?

Da, rečem, saj rečem.

Ne morem reči življenja, če ga ne rečem: povem smrt.

Smrt povem, če jo povem: rečem življenje.

Smrt je forma življenja.

Oblika življenja je forma življenja.

Smrt je oblika življenja.

Forma življenja je oblika življenja, ker je oblika življenja forma življenja.

Oblika življenja je forma življenja, saj je forma življenja oblika življenja.

Forma oblike življenja je vsebina.

Življenje je oblika forme življenja.

Vsebina oblike življenja je življenje.

Vsebina življenja je forma.

Vsebina smrti je življenje. Vsebina življenja je smrt.

Življenje je smrt?

Življenje je vsebina ter oblika smrti.

Smrt je življenje?

Forma življenja je oblika smrti.

Forma smrti je življenje.

Vsebina oblike forme življenja je forma.

Oblika je vsebina vsebine smrti.

Smrt je forma in vsebina življenja. Smrt je vsebina ter forma življenja.

Vsebina oblike življenja je forma. Oblika vsebine življenja je vsebina.

Vsebina oblike je forma vsebine.

Forma oblike življenja je oblika vsebine življenja. Oblika vsebine življenja je forma oblike. Vsebina oblike življenja je oblika forme. Forma vsebine smrti je oblika forme. Vsebina forme smrti je forma oblike. Forma oblike je smrt. Oblika forme je življenje.

Forma oblike je oblika forme.

Smrt je življenje?

Da.

Življenje je smrt.

Isto?

Da, enako, ne isto.

Enaka?

Da, ista, ne enaka.

Isto življenje je ista smrt?

Enaka smrt je enako življenje?

Da, če bivam in eksistiram tako, da »…nimam…« ‘Predmeta’.

Da, če eksistiram ter bivam tako, da »…imam…« Temelj.

Prvi je Temelj, drugi je ‘Predmet’.

Sem svoboden?

Nisem na svobodo obsojen.

Nisem zaprt, ker ne morem iz kavarne, saj sem svoboden.

Svoboden sem, ker ne smem v Bodočnost, saj v kavarni ni ‘Predmeta’.

Gre za življenje?

Da, »…imam…« Prihodnost.

Za smrt?

Da, ker sem svoboden, saj nimam Bodočnosti.

Oblika življenja je smrt. Vsebina življenja je forma. Življenje je vsebina smrti. Oblika smrti je vsebina.

Filozofija je najbolj konkretna veda.

Njeni vsebini pravimo danes Temelj, njeni obliki rečemo ‘Predmet’.

Pravimo, ker rečemo?

Da, rečemo, saj pravimo . . .

Se motim?

Da, imam prav, ker sem veren.

Nisem religiozen: ateist, musliman, . . . ; ti nimajo prav, saj se motijo.

Sem dogmatik?

V absurde ne verjamem, ker nisem fanatik.

                                                                               Damjan Ograjenšek, filozof

‘črta’

          ‘… sestra, rasla na livadi z vetrom, ki se vpleta mlad v cvetove, pa ti obraz je, kot da s krili gladi ga metulj, ki skozi sanje plove …’

                                                                                                                           Oskar Davičo

          Je umetnik sveta filozof življenja?

          Je filozof sveta umetnik življenja?

          »…Ima…« ‘Predmet’ ?

          »…Nima…« temelja.

          ‘predmet’ je kontrapunkt življenja?

          Je temelj.

          Kontrapunkt sveta je ‘predmet’.

          Filozof je umetnik?

          Ni metafizik, ne politik.

          Je umetnik življenja, ker »…nima…« ‘Predmeta’, saj nima ‘predmeta’.

          temelj je ‘Predmet’ ?

          Kontrapunkt življenja je Temelj, ne temelj.

          ‘Predmet’ ?

          Ni ‘predmet’.

          ‘Predmet’ ni temelj, Temelj ni ‘predmet’.

          Filozof je umetnik, umetnik ni filozof.

          Vsebina umetnika je umetnost, ker nima forme filozofa.

          Tudi vsebina tega je umetnost, nima pa forme umetnika.

          Vsebina umetnika je vsebina filozofa s formo umetnika.

          Forma filozofa je vsebina umetnika s formo filozofa.

          Po vsebini je umetnik filozof, saj nima njegove forme.

          Tudi filozof je po formi umetnik, ker nima njegove forme.

          Je forma filozofa njegova vsebina?

          Da, nima vsebine umetnika.

          Vsebina umetnika je vsebina filozofa, le da forma umetnika ni njegova vsebina.

          Po formi ima umetnik vsebino filozofa?

          Da, ne pa po vsebini. Po tej ima svojo umetnost, ne pa po formi.

          To ima?

          Da, je umetnik.

          Tudi filozof je umetnik, saj nima vsebine umetnika.

          Po vsebini ima formo, po formi pa vsebino filozofa, ker je umetnik.

          Kaj imata skupnega?

          Umetnik ni filozof, filozof ni umetnik.

          Ničesar ju ne deli: poveže ju ‘meja’. Ta ju deli: ničesar ju ne poveže.

          ‘meja’ je meja?

          Meja je ‘meja’?

          Druga je, ‘meje’ ni.

          ‘meja’ je prehodna, prva ni prestopna.

          V celotnosti dogajanja se jezik javlja kot okvir, v katerem to »odseva« (»se zrcali«) kot način, kako pride na svetlobo smisel teh dogodkov?

          Na svetlobo zavesti tistega, kar je?

          Kako, da nekaj je, če ni treba?

          Ni treba?

          Ni potrebno, da je zavest?

          Ne.

          Ni treba, da eksistira.

          Ne?

          Ni potrebno, da biva.

          Zakaj je?

          Zaradi celote.

          Celota so vsi dogodki.

          Ti so?

          Je mogoče, da jih ni?

          Zavesti ni?

          Človek nima zavesti?

          Je.

           Tudi kamen je, saj ni človek.

          Se lahko človek zaveda kamna, če se kamen ne zaveda človeka?

          Se lahko kamen zaveda človeka, če se človek ne zaveda kamna?

          Kje potegniti črto med življenjem in smrtjo?

          Pri temelju?

          ‘predmetu’ ?

          Temelju ?

          Pri ‘Predmetu’ ?

          Je črta pri temelju, ki eksistira kot ‘predmet’ ?

          Pri ‘predmetu’, ki biva kot temelj?

          Če eksistira, biva; če biva, eksistira.

          ‘predmet’ ?

          Da, temelj.

          temelj?

          ‘predmet’.

          Kje je črta?

          Ne biva ne eksistira: ‘meja’ je prehodna.

          Ne eksistira ne biva: meja ni prestopna.

          Je ‘meja’ meja?

          Da, če je meja.

          Meje ni?

          Ne, če je ‘meja’.

          Je črta meja?

          Ne, ‘meja’.

          Ta je črta?

          Ne, meja.

          Med življenjem ter smrtjo ni nobene črte. Tam je ‘meja’. Ta ni meja, ki je črta.

          Med smrtjo in življenjem ni nobene ‘meje’. Tam je meja. Ta ni ‘meja’, ki je črta.

          ‘meje’ ni, je pa črta. Ta je meja, ki ni ‘meja’.

          Meja je, ni pa črte. Ta je ‘meja’, ki ni meja.

          Kje je ‘meja’ ?

          Kjer ni črte?

          Kje je meja?

          Kjer je ‘meja’.

          Kje je črta?

          Kjer ni meje?

          Kje je ‘meja’ ?

          Kjer je meja.

          ‘Meje’ ni, ker je črta. Črta je, saj je meja.

          ‘Meja’ ?

          ‘črta’.

          Meja?

          ‘meja’.

          Ta je črta. Je prehodna.

          Meja ni prestopna, ker »je« meja.

          Meja je, saj »eksistira«. »Je«, ker biva (je, saj »biva«: »je«, ker eksistira).

          Je črta?

          Da, »ni« ‘meja’.

          Je ‘meja’ ?

          Ne, »je« črta.

          Črta?

          Da, ‘črta’.

          Te ni?

          Ne.

          Je ‘črta’ ?

          Da, črta.

          Ta je ‘meja’ ?

          Da, »je« meja.

          Meja biva, saj »biva«. ‘Meja’ eksistira, ker ne biva. Meja eksistira, saj biva. ‘Meja’ eksistira, ker ne »eksistira«.

          Je črta meja?

          Ne, ‘črta’ ?

           Je ‘meja’ meja?

          ‘Da’, črta.

          Črte ni?

          Ne, je pa ‘črta’. Meje ni, saj biva črta. ‘Meja’ je, ker eksistira ‘črta’.

          Je ‘črta’ meja?

          Da, ‘meja’ ne ‘biva’.

          Je ‘meja’ meja?

          Da, črta eksistira.

          ‘Meja’ ?

          Ta je črta, saj eksistira, ker ni meja. Tudi meja: je ‘meja’, saj je črta, ki »ni« črta.

          Črta?

          Ne, ‘meja’.

          ‘Meja’ ?

          »Da«, ‘črta’. Črta je, saj je meja. Tudi ‘meja’ je, ker je ‘črta’. Meja ni ‘črta’, saj »je« ‘meja’. ‘Meja’ »ni« meja, ker je ‘črta’.

          Je črta absolutna?

          Da, ni ‘meja’.

          Ta je absolutna?

          Da, je črta.

          Je meja relativna?

          Da, ni ‘črta’.

          Ta je absolutna?

          Da, je ‘meja’.

          Meja je absolutna, saj je relativna ‘meja’. ‘Meja’ je absolutna, ker je relativna meja. Črta je zunanja. Ni prehodna. Bivanje je eksistenca. Tudi ta je relativna. Deli ju (s tem poveže), poveže (tako deli) absolutno neprestopna meja.

          Sta absolutno relativna. Med njima ni nobene črte. Bivanje preide mejo ter je eksistenca. Eksistenca prestopi črto in je bivanje. Meja, ki je absolutna, ni prehodna ‘črta’.

         Glede na črto sta bivanje ter eksistenca relativna. Prestopata jo stalno, saj sta zunaj meje. Črta je notranja, ker je onstran bivanja in eksistence. Oba sta zunaj, saj sta sta relativna. Med njima ni nobene meje. Ta je onstran njiju. Sta zunaj črte.

          Relativna?

          Da.

          Med njima meje ni, je pa črta, ker meja ni prehodna. Črta je prestopna ter je ‘meja’. Ni zunanja (meja je zunanja, saj »ni« zunanja, je zunanja, ker »ni« ‘meja’). Je hrbtna stran zunanje, neprehodne črte. Ta je absolutna in je prestopna. Bivanje je eksistenca, ta je bivanje.

          Sta šla čez mejo?

          Ne, sta zunaj črte. Med njima meje ni, saj je zunanja.

          Kje?

          Na hrbtni strani ‘črte’ ?

          Na drugem bregu ‘meje’ ?

          Ta nima hrbta.

          Na hrbtu črte?

          Ta »je« meja.

           Je, črta ‘črta’ ?

          Da, »ni« meja. Ta »ni« ‘črta’, ker je prehodna. Je znotraj eksistence, ki je bivanja (eksistence, ki je »eksistenca), saj ju ničesar ne deli, ker sta razcepljena. Deli ju ‘meja, ki je ni’, saj sta povezana. Med njima črte ni. Ta je prestopna, ker »je« notranja ‘črta’.

          Je absolutna?

          »Ni« zunanja meja, ki ni prehodna. Je notranja, saj »je« relativna. Prav tako zunanja črta, ker »je« absolutna. Notranja meja je prestopna ter je absolutna, saj je relativna. Zunanja meja ni prehodna in je relativna, ker je absolutna.

          Je zunanja meja ‘črta’ ?

          »Da«, je ‘meja’.

          Ta »ni« meja?

          Da, »ni« črta.

                                         Damjan Ograjenšek, filozof